"Žal mi je, da so slovenski mediji moj obisk spremenili v cirkus, v katerem sta bila prikazana predvsem neverjetno podcenjujoč odnos do obeh držav in očitno neznanje o dimenzijah parlamentarne diplomacije," je na osebnem Facebookovem profilu zapisala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.
Kot ocenjuje, sta za njo uspešna obiska v Ugandi in Ruandi, kamor sta jo uradno povabili predsednici parlamentov, ugandska predsednica Anita Annet Among in ruandska predsednica Donatille Mukabalisa. Dodala je, da ima Slovenija zagotovljena oba glasova za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN-a, zunanja ministra obeh držav se bosta udeležila afriških dni, ki bodo 20. in 21. aprila na Brdu pri Kranju, ruandski predsednik Paul Kagame pa je izrazil željo, da bi obiskal Slovenijo, o čemer je že obvestila našo predsednico Natašo Pirc Musar.
Do predsednice DZ-ja je bil sicer med drugimi kritičen zagovornik enakih možnosti Miha Lobnik, ki je dejal, da Slovenija zaradi stališč Ugande do skupnosti LGBTIQ+ ne bi smela iskati podpore pri kandidaturi za mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN-a.
Klakočar Zupančič je v svojem zapisu med drugim je pojasnila, da so s predsednico ugandskega parlamenta in nekaterimi parlamentarci spregovorili o njihovi strogi zakonodaji glede skupnosti LGBTQ+. "Zelo jasno ji je bilo predstavljeno naše stališče, saj je Slovenija sopodpisnica listine, s katero je Unija obsodila ugandsko zakonodajo. V okviru spoštljivega dialoga sva se strinjali, da ima Uganda drugačno kulturo in zgodovino, na spremembo njihovih stališč pa lahko vplivamo z dobrim zgledom. Zadeva je bila izpostavljena tudi na pogovorih z nekaterimi ugandskimi parlamentarci, ki so pazljivo poslušali naše argumente," je zapisala.
Kritike zaradi izjav glede spodbujanja pravic žensk
Do Klakočar Zupančič, ki je ob obisku Ruande dejala, da se lahko od te afriške države "naučimo, kako spodbujati pravice žensk in opolnomočiti ženske," je bil na Twitterju kritičen tudi nekdanji minister za šolstvo in profesor na FDV-ju Jernej Pikalo. Izjavo je označil za "zavržno" ter "brez takta in zgodovinskega spomina". "Ruanda je na vrhu po deležu žensk v parlamentu zaradi genocida, množičnega masakra med Tutsiji in Hutuji – ker so preprosto pobili večino moških. Cela polja ubitih, na pol zagrebenih moških trupel so ostala," je zapisal Pikalo.
"Ruanda je po podatkih IPU (Inter-parliamentary union) prva po številu žensk v parlamentu in nam je glede tega lahko zgled," se je na zapis odzvala predsednica DZ-ja. Kot je pojasnila, so v tej afriški državi leta 2003 spremenili ustavo tako, da imajo ženske v 80-članskem parlamentu zagotovljenih 25 sedežev. "Trenutno ima ruandski parlament 61 odstotkov žensk, vključno s predsednico. Izjavi, da je žensk pač toliko, ker so bili moški pobiti v genocidu, in da ženske pač tam so – v smislu, da kake večje dodane vrednosti pa ne predstavljajo, sta lažni in zavržni," je zapisala. Kot je dodala, so se sogovorniki dotaknili tudi pravice do splava, ki da je v nekaterih evropskih državah, ki so celo članice EU-ja, ženskam veliko bolj grobo kršena kot na primer v Ruandi.
Med drugim je poudarila še, da so "tudi ljudje v Afriki ljudje in tudi ljudje v Afriki si želijo biti slišani, upoštevani, predvsem pa si želijo povezovanja s preostalim svetom, gospodarske izmenjave, sodelovanja pri boju proti podnebnim spremembam in solidarnosti. In nobena od afriških držav ni politično nepomembna. Sploh ne v luči lobiranja za glasove za nestalni sedež v Varnostnem svetu OZN-a in tudi ne v luči ruske agresije na Ukrajino glede na to, da Rusija vztrajno širi svoj vpliv na afriških tleh. Da ne govorimo o tem, od kod smo po tem, ko se je zaprla ruska pipa, dobili zemeljski plin."
"Osebje želelo, da šimpanzinja nosi ime po posvojiteljici"
Veliko pozornosti je pritegnilo tudi to, da je predsednica DZ-ja v ugandskem centru za učenje in rehabilitacijo divjih živali Entebbe simbolično posvojila osirotelo šimpanzinjo, ki ji je nadela ime Urška. "Darovala sem iz svojih lastnih sredstev. Osebje v centru je želelo, da šimpanzinja nosi ime po posvojiteljici. Obvezala sem se, da bom centru, ki živali po rehabilitaciji vrača v naravo, mesečno nakazovala, kolikor bom lahko. Kdor ima s tem, da jaz v življenju pač to počnem – darujem nevladnim organizacijam, problem, naj ta problem kar ima. Vedno se bom trudila za boljši svet in noben zlobni jezik me pri tem ne bo ustavil," je poudarila.
V zaključku daljšega zapisa je pojasnila še, da sta stroške njene namestitve nosili državi gostiteljici, pri čemer je Uganda krila tudi stroške za šest oseb, ki so jo spremljale na uradnem obisku. "Letalske karte so bile okoli 1600 evrov," je še zapisala Klakočar Zupančič in dodala, da bodo celoten izračun stroškov novinarji prejeli od DZ-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje