Predsednica in papež sta govorila o nujnih prizadevanjih za čimprejšnje končanje človeških tragedij v Ukrajini, Gazi in drugje po svetu. Foto: Omrežje X
Predsednica in papež sta govorila o nujnih prizadevanjih za čimprejšnje končanje človeških tragedij v Ukrajini, Gazi in drugje po svetu. Foto: Omrežje X

"Sveti sedež, s katerim ima Slovenija že tradicionalne prijateljske odnose in vodi stalen dialog, ima pomembno vlogo v mednarodni skupnosti pri spodbujanju miru, dialoga in razumevanja med narodi," je na omrežju X po obisku pri papežu Frančišku zapisala predsednica države Nataša Pirc Musar.

Papež Frančišek v večini javnih nastopov poziva h končanju vojne v Ukrajini in spopadov v Gazi, a njegovi pozivi doslej v svetovni politiki niso obrodili sadov, je za Televizijo Slovenija poročala Mojca Širok.

"Razlike med državami, ki podpirajo Ukrajino v tej vojni, torej finančno in žal tudi z orožjem, in Svetim sedežem so predvsem v tem, da sveti oče ni naklonjen oboroževanju. Večkrat je poudaril, da z oboroževalno tekmo miru ne bo, da to vodi v nova ubijanja. To ga zelo boli, tudi mene osebno," je za Televizijo Slovenija dejala Pirc Musar.

Posvarila sta pred eskalacijo uporabe orožja za množično uničevanje

Poudarila je, da je Slovenija bila, je in bo ostala zavezana mednarodni solidarnosti, zato redno opozarja na nujnost reform v mednarodnem upravljanju. Kot nestalna članica Varnostnega sveta si odločno prizadeva za premoščanje delitev znotraj Varnostnega sveta in iskanje rešitev za mir. Zato Slovenija podpira delo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in odločitev za izdajo nalogov za prijetje zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je poudarila predsednica. Slovenija je tudi neomajna podpornica Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem UNRWA, ki že tri četrt stoletja igra ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči Palestincem v Gazi, na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Kot je poudarila predsednica republike, ostaja uresničitev rešitve dveh držav edina trajna pot do končnega miru in stabilnosti na območju.

"Za reševanje podnebne krize, v kateri se je znašlo človeštvo, potrebujemo mir in ne vedno več vojn," je povedala predsednica. Sogovornika sta tudi posvarila pred stopnjevanjem uporabe orožja za množično uničevanje, ki ga strahoma opazuje ves svet. Pri reševanju podnebne krize, preprečevanju konfliktov, varnosti civilnega prebivalstva in drugih temah lahko sodelujemo s Svetim sedežem, je prepričana predsednica.

Pirc Musar in vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. Foto: Omrežje X
Pirc Musar in vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. Foto: Omrežje X

Po besedah slovenske predsednice mora vsakršne pogoje za pogajanja o miru določati Ukrajina. "Nihče od zunaj nima pravice, pravzaprav tudi ne moči, bi si upala trditi, da Ukrajino prisili v ta korak. Sama mora priti do tega, in o tem sem se tudi pogovarjala s svetim očetom. Tu nam je dal prav, da je vendarle žrtev tista, ki mora povedati, pod kakšnimi pogoji in kdaj bo sedla za pogajalsko mizo." Dodala je še, da se "Slovenija zavzema za pravičen in trajen mir, temelječ na Ustanovni listini Združenih narodov, ki vključuje spoštovanje neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina mora sodelovati v vseh mirovnih razpravah."

Ob koncu pogovorov je izrazila zadovoljstvo, da je bilo med letošnjim obiskom papeža Frančiška v Trstu, ob koncu 50. socialnega tedna katoličanov v Italiji, pri liturgiji slišati tudi slovenski jezik. To je po njenem prepričanju pomembno priznanje slovenski narodni skupnosti in slovensko govorečim vernikom v Italiji, ki so sestavni del Rimskokatoliške cerkve na območju, kjer sobivata italijanska in slovenska skupnost. Papeža Frančiška je povabila na obisk Slovenije in mu ob tej priložnosti izročila simbolično darilo – ročno izdelan pladenj iz orehovega lesa slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja, imenovan Slovensko srce.

Srečala se je tudi z vatikanskim tajnikom Pietrom Parolinom

Srečala se je tudi z vatikanskim državnim tajnikom Pietrom Parolinom, ki je po neuradnih informacijah v pogovoru med drugim opozoril tudi na zmanjšanje sredstev za obnovo cerkvene kulturne dediščine v Sloveniji in znižanje prispevkov za duhovnike, je še poročala Širok.

Svoj obisk v Italiji je zaključila na neformalnem srečanju s predsednikom Italijanske republike Sergiem Mattarello, ki bo v naslednjem letu predvidoma dvakrat obiskal Slovenijo. Udeležil naj bi se namreč februarskega odprtja dogodka Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica, pozneje pa Slovenijo obiskal še v okviru uradnega obiska.

Predsednica države na obisku pri papežu