Na Računskem sodišču so na vlado in DZ naslovili protestno izjavo, v kateri poudarjajo potrebo po finančni neodvisnosti. "Računsko sodišče kot ustavni organ po svoji naravi in vlogi, ki jo v sistemu državne ureditve ima, mora svoje delo opravljati visoko strokovno, nepristransko, objektivno in izjemno odgovorno," so poudarili. Nezagotovljena finančna avtonomija mu po njihovem pojasnilu onemogoča, da svoje pristojnosti izvršuje učinkovito in nemoteno ne glede na vsakokratno personalno sestavo vlade.

Hkrati to ruši ravnovesja med vejami oblasti znotraj sistema zavor in ravnovesij. S tem se posega v neodvisen položaj Računskega sodišča, ki ima poudarjeno nadzorno funkcijo v ustavnem redu, tudi nad delovanjem izvršilne veje oblasti, so navedli. Vlado in DZ pozivajo, naj pri sprejemanju odločitev upoštevata ustavnopravni položaj in neodvisnost Računskega sodišča.

Računsko sodišče je sodelovalo pri predlogu sprememb proračuna za leto 2025 in ga tudi uskladilo z vlado. Vendar pa je bilo sprejeto koalicijsko dopolnilo, ki je sredstva za dejavnost Računskega sodišča znižalo za 3,86 milijona evrov. Tako so mu odvzeli celo sredstva, ki jih potrebuje za osnovno vzdrževanje, so kritični.

"Kako je organ lahko neodvisen, če ni finančno neodvisen?" se je ob tem na novinarski konferenci vprašala predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin. Na novinarsko vprašanje, ali znižanje proračunskih sredstev morda vidi kot odziv na ugotovitve Računskega sodišča v nekaterih odmevnih primerih, denimo v primeru Litijska, izrazila upanje, da vlada ne dela tako.

"Upam, da naša vlada ne dela tako, da bi zaradi ugotovitev Računskega sodišča, ki je vrhovni državni revizor, vplivala na njegovo finančno neodvisnost," je odgovorila. A je ob tem pristavila: "Mogoče pa ostaja nekoliko grenkega priokusa in dvom, da to predstavlja kakšen revanšizem od vlade."

Opozorila o razvrednotenju Računskega sodišča

Pristojnosti, organizacijo in status Računskega sodišča natančneje določa zakon o Računskem sodišču. Tako iz relevantnih določb ustave kot zakona o Računskem sodišču izhaja, da je sodišče vzpostavljeno primerljivo preostalim ustavnim organom. Omenjeni zakon je kot izhodišče za višino plače predsednika Računskega sodišča, nadalje pa tudi drugih funkcionarjev, izrecno določil plačo predsednika ustavnega sodišča kot ustavno primerljivega organa.

Po mnenju Računskega sodišča sta izvršilna veja oblasti, ki je vodila postopek pri usklajevanju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in ga končala brez upoštevanja argumentov Računskega sodišča, in zakonodajna veja oblasti, ki je zakon sprejela, razvrednotili Računsko sodišče kot eno ključnih institucij v državi.

Računsko sodišče je sicer še med zakonodajnim postopkom, ko bi bilo to mogoče preprečiti, načrtovani ureditvi nasprotovalo s pismom, ki ga je vladi in DZ-ju poslalo 10. oktobra, a to ni bilo upoštevano. "S takim posegom v priznani status oziroma družbeni in ustavni položaj je Računsko sodišče zaradi nižjega vrednotenja funkcij postalo neprimerljivo z institucijami, s katerimi je po ustavi enakovredno. Na ta način bo postalo tudi manj zanimivo za visoko usposobljene strokovnjake, predvsem revizorje, ki so steber in zagotovilo, da bo institucija tudi v prihodnje lahko delovala zakonito, učinkovito in visoko strokovno," so posvarili.