Vodja poslanske skupine SLS-a Mihael Prevc je premierko vprašal, na kakšen način namerava nadaljevati konsolidacijo javnih financ, za katero si je prizadevala prejšnja vlada, ali v zvezi s tem načrtuje kakšne spremembe, kakšen proračunski primanjkljaj pričakuje v naslednjih dveh letih in kako se namerava lotiti sanacije bank. Vodjo poslanske skupine Mateja Tonina pa je zanimalo, kako se bo vlada lotila gospodarsko-finančne krize.

Vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je vprašal, kakšno je realno stanje javnih financ, tudi po tistem, ko je ustavno sodišče razveljavilo nekatere določbe zakona za uravnoteženje javnih financ.

Bratuškova je v odgovoru dejala, da je sanacija bančnega sistema njihova prva prioriteta. Minister za finance dela "noč in dan" in ima srečo, da zelo dobro pozna težave bančnega sistema, je dejala premierka.

"Nadaljevali bomo sanacijo in stabilizacijo bančnega sistema, skladno s sprejetim zakonom, ki bo, če se bo to pokazalo, korigiran skladno s priporočili stroke in s tistim, kar se bo v praksi pokazalo kot potrebno," je dejala. Premierka meni, da mora imeti Banka Slovenije večjo težo, saj ima pomembno vlogo v bančnem sistemu.

Predsednica vlade je spet poudarila, da primerjava Slovenije s Ciprom ni potrebna in ni primerna ter da so vloge v naših bankah absolutno varne. "Nikakršna panika ni potrebna," je dejala. Prepričana je, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne pomoči. "Slovenija je sposobna stvari spraviti v red," je poudarila. "Če smo pošteni, ta vlada še ni naredila ničesar drugače od tega, kar je bilo zastavljeno, pa že en teden poslušamo, da bomo potrebovali pomoč," je opozorila.

Čufer: Privatizirali bomo, kot bo potrebno
Na vprašanja so odgovarjali tudi ministri. Minister za finance Uroš Čufer je tako dejal, da je privatizacija ena od prioritet nove vlade, tako z vidika izboljšanja korporativnega upravljanja kot tudi z vidika javnofinančne vzdržnosti. Minister je dejal, da so si zadali cilj, da bodo s privatizacijo zbrali toliko denarja, kot ga bo potrebno za zagon gospodarstva. "Tako, da nevtraliziramo vpliv na javni dolg, ker želimo, da Slovenija ostane podpovprečno zadolžena država na dolgi rok," je dejal.

Kot je v vprašanju izpostavil Jožef Horvat iz NSi-ja, so država oziroma družbe v delni ali stoodstotni državni lasti v preteklosti z nepremišljenimi poslovnimi potezami povzročile siromašenje nekaterih regij. Izpostavil je Pomurje, ki je pred leti izgubilo svojo samostojno banko, Pomursko banko, kmalu pa naj bi bila podpisana tudi pogodba o prodaji Nafte Geoterm, ki je po mnenju Horvata za regijo zelo pomembna.

Ker naj bi šla Nafta Geoterm v roke konzorcija Petrol, s katerim imajo v Pomurju po Horvatovih besedah slabe izkušnje, je Čuferju zastavil vprašanje, kaj bosta ministrstvo za finance oziroma vlada naredila, da ne bosta z nepremišljenimi poslovnimi potezami povzročala še večjih razvojnih razlik med regijami in siromašila periferije na račun osrednje slovenske regije.

Čufer je odvrnil, da Horvata skrbi za regijo, iz katere prihaja, njegova skrb pa je "trenutno osredotočena na celo Slovenijo." Poleg tega je pojasnil, da so odločitve o prodajah ali nakupih družb v zasebni lasti in selitvah njihovih sedežev v pristojnosti uprav in nadzornih svetov teh družb. "To je v skladu z načelom dobre korporativne prakse, v katero tudi sam verjamem in v katero mislim, da ne bi bilo prav, da bi vlada posegala," je dejal. Dodal je še, da vlada po zakonu o gospodarskih družbah ne more in ne sme vplivati na odločitve zasebnih družb.

Po sklopu poslanskih vprašanj so se v DZ-ju lotili še novel zakona o voznikih, zakona o cestah in zakona o motornih vozilih, ki jih je predlagala prejšnja vlada, povezane pa so z ukinitvijo Javne agencije RS za varnost prometa in prenosom njenih nalog na Direkcijo RS za ceste.

Novi obrazi v poslanskih klopeh
V poslanske klopi se je vrnilo pet prejšnjih ministrov, in sicer Andrej Vizjak (SDS), Vinko Gorenak (SDS), Zvonko Černač (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Nekdanji premier Janez Janša in nekdanji gospodarski minister Radovan Žerjav sta se poslanski funkciji odrekla, tako sta za preostanek mandatne dobe poslanca postala Robert Hrovat (SDS) in Jasmina Opec (SLS), ki sta ju nadomeščala tudi med njunim delovanjem v vladi.

Zaradi odhoda poslancev v novo vlado so prišli v DZ tudi nadomestni poslanci. Mandatno-volilna komisija DZ-ja je njihove funkcije že potrdila. DZ je na začetku današnje seje tako potrdil Marka Pavlišiča (DL), ki je nadomestil Gregorja Viranta, Aleksandro Osterman(PS), ki je nadomestila Romana Jakiča, Stanka Stepišnika je nadomestil Peter Oder (PS), Tino Komel Aljoša Jerič (PS), Dejana Židana pa Branko Smodiš (SD).