Slovensko predsednico Natašo Pirc Musar je ob začetku delovnega obiska nemški kolega Frank-Walter Steinmeier na gradu Bellevue sprejel z vojaškimi častmi. S tem se je začelo prvo uradno srečanje predsednikov, ki sta se sicer spoznala v Vatikanu na pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI.

"V pogovoru, ki sva ga s predsednikom Steinmeirjem iz pisarne premaknila v bližnji park, sva se najprej dotaknila podnebne diplomacije, podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Pa tudi širjenja lažnih informacij, sovražnega govora in tematik, ki vodijo v polarizacijo družbe," je prek družbenega omrežja Twitter sporočila slovenska predsednica. Nemškemu predsedniku se je zahvalila za topel sprejem in poudarila, da sta Slovenija in Nemčija prijateljski državi ter politični, gospodarski in strateški partnerici.

Nemški predsednik je skupno novinarsko konferenco, ki je potekala v zelo prijateljskem vzdušju, začel z besedami, da z velikim veseljem gosti prvo žensko na čelu Slovenije – države, ki jo z Nemčijo povezuje resnično globoko in trajno prijateljstvo. Sloveniji se je ob tem večkrat zahvalil, ker je verodostojna in zanesljiva partnerica Nemčije in Evropske unije. Kljub majhnosti je naredila velike stvari, kot je bilo posredovanje za podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini.

Izzivi, ki so pred nami, so zelo veliki, je opozoril. Pri tem je posebej izpostavil vojno v Ukrajini in ponovil jasno obsodbo Rusije kot agresorke, Ukrajini kot žrtvi pa zagotovil nadaljnjo pomoč. Pirc Musar je poudarila, da mora Evropa ostati enotna v podpori Ukrajini in da se ve, "kdo je agresor in kdo krši mednarodno pravo". Steinmeier je ob tem spomnil na pozitivne izkušnje, ki sta jih imeli Slovenija in Nemčija lani s t. i. krožno izmenjavo pri dostavi orožja v Ukrajino.

Novinarskemu vprašanju glede morebitnih mirovnih pobud in nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, med drugim z bojnimi letali, sta se v veliki meri izognila. Je pa Pirc Musar ob tem opozorila, da Slovenija ni tista, ki lahko tu bistveno pomaga, in da je s 23 milijoni pomoči že zdaj med petimi največjimi donatorji Ukrajini po številu prebivalcev.

Podpora prizadevanjem za integracijo Zahodnega Balkana

Sogovornika sta, sodeč po izjavah na novinarski konferenci, veliko pozornosti posvetila evropski integraciji Zahodnega Balkana, pri čemer je Steinmeier pozdravil zavezanost nove slovenske predsednice temu vprašanju.

Pirc Musar je presodila, da se je proces Brdo-Brioni znašel na točki, ko ga ne znamo več pomakniti naprej. "Vesela sem, da je me predsednik Steinmeier podprl v prizadevanjih, da v obravnavo vključimo neideološke teme, med katerimi je zagotovo problematika izseljevanja mladih," je dodala.

Na novinarski konferenci je potrdila, da bo naslednje srečanje v okviru procesa Brdo-Brioni potekalo v Severni Makedoniji, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa se je, kot je dodala, ob njenem nedavnem obisku na Hrvaškem strinjal, da ji prepusti izbiro teme. "Ta proces bomo nadaljevali in danes sva se z nemškim predsednikom strinjala, da absolutno ni v konfliktu z berlinskim procesom," je poudarila Pirc Musar.

Predsednika govorila tudi o zeleni prihodnosti, kulturi in športu

Oba predsednika sta poleg tega na novinarski konferenci poudarila velik pomen, ki ga pripisujeta boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Pirc Musar je ob tem izpostavila sodelovanje držav, še posebej močno vpetost Slovenije v nemško avtomobilsko proizvodnjo in njena prizadevanja za zeleno prihodnost.

Za konec sta spomnila še, da bo Slovenija letos častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, Steinmeier pa tudi na to, da bo v kratkem v Planici potekalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki ga je nazadnje gostila Nemčija. Kultura, šport, politika, "veseli smo, da vas imamo na svoji strani", je sklenil nemški predsednik, medtem ko je slovenska predsednica poudarila, da "je knjiga orožje" ter da lahko tudi kultura in umetnost marsikje premikata meje.

Pirc Musar se je v okviru krepitve odnosov med državama na gospodarskem in kulturnem področju na delovnem kosilu v Berlinu srečala še s predstavniki nemškega gospodarstva in obiskala Neues Museum, kjer si je ogledala tudi razstavljene predmete, najdene na območju današnje Slovenije. Obisk Berlina je bila sicer druga uradna pot slovenske predsednice v tujino. Po prisegi je na prvo pot v tujino v vlogi predsednice odšla v sosednjo Hrvaško. Po obisku Nemčije naj bi kmalu sledili obiski še treh sosed Slovenije.