Prešernovo, Šubičevo in Slovensko ulico so zasedle dolge kolone traktorjev, s katerimi so se kmetje pripeljali v prestolnico, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo. Moti jih vse več omejitev pri kmetovanju, ki jih po njihovih besedah odločevalci sklepajo daleč stran od kmetij. Medtem ko so po mestu krožili traktorji, so se kmetje, ki so v Ljubljano prišli z drugimi prevoznimi sredstvi, zbrali na Trgu republike.

"Dovolj je," je množico, ki je napolnila dobro tretjino trga, nagovoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. "Kmet je na svoji zemlji kralj. Ko kmet protestira, država že krvavi," je dejal Medved in spomnil, da se je sindikat kmetov s preostalimi organizacijami odločil za protest, ker so razmere za kmetovanje postale nevzdržne. Pri tem je naštel okoljske omejitve, davčna bremena, nerazumno zakonodajo, ki je "pisana od posameznih skrajnih okoljevarstvenikov, daleč stran od kmetij".

"Kmet bo lahko prvič kosil šele avgusta, kaj bo pa živina jedla?"

"Že šestdeset let sem doma na kmetiji, a tako kot je zdaj, še ni bilo. Sami papirji in omejitve. Ne smeš tega, ne smeš tistega, kako naj delamo?" razloge za prihod na shod strne Roman, upokojeni kmet iz okolice Horjula. Ukvarja se predvsem s predelavo lesa, ima pa tudi manjši hlev s 15 glavami živine. Najbolj ga moti napoved, da bodo morali kmetje zamakniti svojo košnjo. "Kmet bo lahko prvo košnjo kosil šele avgusta, ko ne bo nič več od nje, to bo slama, za steljo. Kaj bo pa živina jedla?"

Eden od glavnih vzrokov za današnji protest je tudi predlog zakona o zaščiti živali, ki ga je v zakonski postopek vložila koalicija. Ta predvideva uvedbo pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, ki bi imeli opravljen 40-urni tečaj in bi presojali primernost oskrbe živali na kmetijah. "Mene bo nekdo s 40-urnim tečajem učil hraniti žival? Jaz bom hlev zaklenil pa naj delajo, kar hočejo," je komentiral Roman in dodal, da je primerno ravnanje z živalmi na kmetiji osnova. "Krava ne da mleka, če ji ne daš hrane ali če jo boš tepel." Primerov zanemarjanja živali je po besedah Janka, ki se je na shod prav tako pripeljal iz okolice Horjula, zelo malo, predvsem pa se takšni primeri zelo težko skrijejo, saj krajani zanje običajno vedo.

Kmetje so zelo razburjeni tudi zaradi omejitev, ki jih predvideva uredba o Naturi 2000. Na vprašanje, ali vsaj do neke mere razumejo prizadevanja za ohranjanje biodiverzitete na zaščitenih območjih, Janko odgovarja: "Da, ampak hkrati se bo vse pozidalo, najlepšo zemljo se pozida." "Ali so vse te velike trgovine res potrebne?" dodaja Roman in spomni, da so številni trgovski centri v zadnjih letih zrasli na kmetijskih zemljiščih. Kmetje imajo tako občutek, da se narava ščiti na zelo selektiven način. Pri uvajanju omejitev pa pogrešajo dialog in upoštevanje dejanskega stanja na terenu.

Kmetje med drugim zahtevajo zaščito kmetijskih površin

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je opozoril, da v Sloveniji ne bo prehranske varnosti, če politika ne bo ustrezno zaščitila kmetijskih površin in če bo dopustila uveljavitev nesmiselno in netrajnostno postavljenih okoljskih ukrepov. Ob tem je tudi on spomnil na napovedane nove omejitve zaradi Nature 2000. Kmetje po njegovih besedah zahtevajo tudi jasno sledljivost porekla hrane po celotni verigi.

"Zakaj protest? Zato ker slovenski uradniki z netransparentnim in samovoljnim odločanjem ter slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn slovenskemu kmetu jemljejo njegovo mesto, njegovi družini prihodnost, slovenski naravi skrbnika, slovenskemu državljanu pa našo domačo hrano," je strnil Florjančič.

Kot je dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, je treba v pripravo zakonov vključiti stroko in kmete. "Res je, da se pri šahu po navadi najprej žrtvuje kmeta, vendar pa je samo kmet tisti, ki lahko zamenja kraljico," je bil slikovit.

Sorodna novica Medved napoveduje 500 traktorjev na protestu. Policija: Želimo dvigniti zaupanje v naše delo.

Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je spomnila, da kmetje nimajo veliko časa, zato je danes marsikdo ostal doma, da bi bila dela v hlevu in na njivi pravočasno postorjena.

Zavrnila je mnenje nekaterih, da so kmetje lenuhi, ki se jih podpira s subvencijami. Zatrdila je, da je hrana glede na način pridelave neoporečna, ter poudarila, da kmetje skrbijo za izobraževanje. "Spoštujemo vse oblike življenja, zato s svojimi živalmi in rastlinami ravnamo odgovorno," je dejala in pozvala k podpori, saj "podeželje ni in ne sme postati muzej na prostem".

Zahteve kmetov

Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se zmanjšajo območja Nature 2000, da se kmetje ne obremenjujejo z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni, da se neposredna plačila uskladijo z inflacijo, da se zmanjša populacija zveri in divjadi, da se uredi zaščita najboljših kmetijskih zemljišč, ter zavrnejo uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Ministrstvo za naravne vire: Spremembe znotraj Nature 2000 zavzemajo le dve zelo omejeni območji

Na protest kmetov so se odzvali na ministrstvu za naravne vire in prostor in zapisali, da obžalujejo prekinitev pogajanj s kmeti in zaostrovanje protestov in da skupaj z ministrstvom za kmetijstvo iščejo rešitve za postavljene zahteve.

Pri tem poudarjajo, da gre pri vladnem predlogu za uvedbo režima za plačila Natura 2000 za vsega skupaj le 0,7 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi znotraj omrežja Natura 2000 oziroma manj kot 0,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. "Napovedane spremembe zavzemajo le dve zelo omejeni področji, del Ljubljanskega Barja in Planinskega polja."

Vladni predlog po njihovih pojasnilih predvideva individualni pristop do kmetov. Če se za vstop v režim plačila Natura 2000 odločijo sami, bodo upravičeni do plačila že v letu 2023 v znesku 390 evrov na hektar na Planinskem polju oziroma 663 evrov na hektar na Ljubljanskem barju.

Enake korake naj bi vseboval tudi vladni predlog glede območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Ta se širi na nova območja kot posledica zahtev Evropske komisije v pogajanjih o sprejemu strateškega načrta za kmetijstvo in podeželje. Brez kompromisnih rešitev in povečanja obsega plačil Natura 2000 ne bi bilo odobrenih sredstev skupne kmetijske politike, so pojasnili. "Ohranjanje travnikov je pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, divjih opraševalcev, rodovitne prsti, čiste površinske vode in za skladiščenje ogljika v tleh."

Območje občutljivega travinja se je po navedbah ministrstva od leta 2015 povečalo z 22.500 hektarjev trajnih travnikov na 32.600 hektarjev, saj se je Slovenija s sprejetim strateškim načrtom zavezala, da bo ohranjala 33.000 hektarjev trajnih travnikov znotraj Nature 2000. Znotraj teh območij je na obstoječih njivskih površinah dovoljena običajna kmetijska raba, vključno s preoravanjem in kolobarjenjem poljščin, so pojasnili.

Ministrica Šinko: Dogovor s kmeti je mogoč

"Kmetje imajo pravico protestirati in izraziti svoje nestrinjanje s težavami, ki jih skrbijo in ki jih obremenjujejo pri njihovem delu," je v izjavi medijem ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU-ja v Luxembourgu povedala ministrica Irena Šinko.

Ministrstvo je predstavnikom kmetov poslalo odziv na njihove stavkovne zahteve s predlogi rešitev. Te se nanašajo na območja Nature 2000, trajno travinje, masne bilance, trgovinske sporazume ter na bonitiranje zemljišč. Območij Nature 2000 trenutno ne morejo zmanjšati, predlagajo pa, da bi se lahko režim na teh območjih letos izvajal prostovoljno.

Glede trajnega travinja predlagajo, da bi lahko posamezni kmetje skupaj s predstavniki zavoda za varstvo narave in kmetijske svetovalne službe pregledali ta območja in morda spremenili njihovo rabo, npr. s trajnim nasadom, območja trajnega travinja pa bi se nadomestila drugje.

Glede priprave njivskih površin za pridelavo zelenjadnic in krompirja je ministrstvo Evropsko komisijo neformalno zaprosilo za izjemo, tako da bi lahko bile čez zimo brazde odprte, kar olajša spomladanski začetek pridelave.

Pri odstrelu jelenjadi predlagajo, da se v dveletnih načrtih dovoli polovično povečanje dovoljenega odstrela, poleg tega bi se lahko ta izvajal tudi v mraku in zori, pri odstrelu divjih prašičev pa ne bi bilo omejitev.

Sindikat kmetov Slovenije je po besedah ministrice odgovoril, da je gradivo obsežno in ga ne morejo v tako kratkem času proučiti, da bi lahko imeli v ponedeljek sestanek in pogajanja, da pa pričakuje, da jih bo ministrstvo znova povabilo na pogajanja po prvomajskih praznikih. "Še vedno menimo, da so pogajanja odprta in da se bomo s kmeti lahko dogovorili glede stavkovnih zahtev," je poudarila ministrica.

O predlagani noveli zakona o varstvu živali, ki je prav tako razburila predstavnike kmetov, in sicer med drugim zaradi predvidene uvedbe t. i. pooblaščenih svetovalcev, je ministrica povedala, da ti svetovalci v nobenem primeru ne bi hodili, to tudi v predlogu ni predvideno, po dvoriščih ali hlevih kmetov, saj zaradi zdravstvenega varstva živali to ni sprejemljivo. Ti svetovalci bi lahko opozarjali oz. podajali določene pritožbe inšpektorjem, ti pa bi nato ravnali v skladu s svojimi pooblastili, je dodala.