Po 20 letih je prišel čas, da to dogajanje trezno presodimo, mu damo ustrezno mesto in se ljudem, ki so vodili to akcijo, tudi oddolžimo.
Kar je bilo v moji moči, sem naredil za slovenski narod, zato ne zahtevam nobenih posebnih zaslug, priznanj. Če se bo predsednik odločil, da moram to vrniti, bom vrnil brez besed, pripomb.
Mislim, da je treba nagrajence gledati kot celovite osebe. Nihče ne oporeka posamezne zasluge za konkretna dejanja, vendar Ertla obremenjujejo vsa njegova delovanja v 70. in 80. letih.
Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je dejal, da je Danilo Türk omaloževal pieteto žrtev povojnih pobojev v Hudi Jami z izjavo, da je to drugorazredna tema. Tudi na splošno se v slovenski politiki pojavlja tovrstno omaloževanje, meni Tanko in dodaja, da se istočasno dogaja še ponovno pozitivno vrednotenje lika Josipa Broza - Tita, ne glede na desettisoče prizadetih v obdobju njegove oblasti.
"Zdaj smo priča še podelitvi odlikovanja vodji centralnega represivnega organa v Sloveniji, ki je imel ključno vlogo pri teptanju človekovih pravic in osebne svobode," je izjavil in nadaljeval: "Ertl je bil aktivno vključen v izvajanje politike nedemokratičnega sistema ter odrejanje, izvajanje in nadzor represivnih ukrepov proti političnim nadzornikom doma in v tujini."
"Dejanje kaže na smer, v katero gremo"
To dejanje po Tankovem mnenju kaže na na smer, v katero se potiska slovensko družbo, kar pa je v nasprotju z ravnanji po Evropi. "Tisti, ki so bili vključeni v teptanje človekovih pravic, dobivajo ob 20. obletnici demokratičnih sprememb najvišja državna priznanja. To nas postavlja v neki položaj, ki nam ne more biti ravno v čast," je povedal novinarjem.
Tomaž Ertl je med pripravami na preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Kot je navedeno v obrazložitvi k srebrnemu redu za zasluge, je Ertl "zaradi izjemnega čuta odgovornosti, patriotizma, strokovnosti in desetletnih izkušenj pri vodenju takratnega republiškega sekretariata za notranje zadeve pravočasno zaznal nevarnost razraščajočega se mitingaštva, ki se je v letih 1988 in 1989 širilo na območju nekdanje države Jugoslavije".
Že večkrat javno objavljeni dokumenti izpred 20 let dokazujejo nečastno in tudi zločinsko vlogo v ponedeljek odlikovanega Ertla, opozarja opozicija. Temu se, kot v svojem prispevku poroča novinarka Nina Mrzlikar, pridružujejo tudi v Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, kjer zlasti izpostavljajo govor Tomaža Ertla iz aprila leta 1988, ko je na sestanku v Tacnu med drugim povedal, da je bilo v Sloveniji takrat več represije kot kjer koli v Jugoslaviji in da jo bo treba postopno uporabiti še več.
"To, da sem odgovoren za aretacijo Janeza Janše, ne zanikam. Odgovoren sem, vendar ne za vse (od četverice), le za Janšo," je Ertl dejal za TV Dnevnik.
Türk pozive jemlje kot čustvene odzive
Zaradi tega dejanja so v SDS-u predsednika republike v torek tudi pozvali k odstopu, a jim je Türk odgovoril, da te pozive ne jemlje kot resne, temveč zgolj kot čustvene odzive. Poudaril je, da je bil demokratično izvoljen in da zastopa vse državljanje, tudi tiste, ki si po dvajsetih letih zaslužijo določeno priznanje. Pojasnil je, da je bilo odlikovanje dobro premišljena odločitev, ki je bila sprejeta na predlog veteranov in si ne namerava premisliti. "Po 20 letih je prišel čas, da to dogajanje trezno presodimo, mu damo ustrezno mesto in se ljudem, ki so vodili to akcijo, tudi oddolžimo," je dejal.
Socialni demokrati podpirajo Türkovo odločitev
Na pozive Türka k odstopu so se odzvali tudi Socialni demokrati, ki podpirajo predsednikovo odločitev. "Z zaskrbljenostjo spremljamo reakcije nekaterih političnih strank in skupin državljanov," so zapisali. V SD-ju še menijo, da se ponovno izraža prepričanje, da so za vse pozitivne spremembe v Sloveniji zaslužne le stranke Demosa. Pojasnjujejo, da je bil Ertl med najbolj zaslužnimi za preprečitev mitinga resnice. Podobno menijo tudi v Zvezi Policijsko-veteranskih društev Sever, ki je sicer tudi podala predlog za Ertlovo odlikovanje.
Proti odlikovanju Ertla so se izrekli tudi v Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, kjer so prepričani, da je Türk zavestno prezrl resnično vlogo Ertla v tem obdobju. Kot so sporočili, dokumenti dokazujejo, da je imel Ertl v rokah vzvode za uporabo posebnih metod in sredstev in da so bili organi za notranje zadeve in Služba državne varnosti brez demokratičnega nadzora in v funkciji režima, ki si je prizadeval za nadaljnji obstoj Jugoslavije.
Odlikovanje Ertla obžaluje tudi evropski poslanec Lojze Petrle."Odlikovanje nekdanjega prvega moža ključnega dela takratnega represivnega aparata pred temeljnimi obletnicami Slovenije na poti v demokracijo in osamosvojitev ni dober znak in lahko vodi v nove nepotrebne delitve," je zapisal Peterle v sporočilu za javnost in dodal, da sta pri preprečitvi t. i. mitinga resnice sodelovali predvsem milica, iz lastnega demokratičnega in narodnega prepričanja pa Železničarski sindikat, ki se je suvereno odločil, da mitingašev ne bo vozil.
Po 20 letih je prišel čas, da to dogajanje trezno presodimo, mu damo ustrezno mesto in se ljudem, ki so vodili to akcijo, tudi oddolžimo.
Kar je bilo v moji moči, sem naredil za slovenski narod, zato ne zahtevam nobenih posebnih zaslug, priznanj. Če se bo predsednik odločil, da moram to vrniti, bom vrnil brez besed, pripomb.
Mislim, da je treba nagrajence gledati kot celovite osebe. Nihče ne oporeka posamezne zasluge za konkretna dejanja, vendar Ertla obremenjujejo vsa njegova delovanja v 70. in 80. letih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje