Trenutno so razmere stabilne, normalne in vse, kar se tiče ilegalnih migracij, lahko opravljamo na naših policijskih enotah, v centru za tujce in izpostavah azilnega doma.
Slovenija že ima vzpostavljen sistem sprejemno-registracijskih centrov, in sicer v Šentilju, Lendavi in Dobovi, zdaj pa bodo postavili še od dva do tri dodatne centre, je v pogovoru z župani dejal sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic. Glede na to, da se nezakoniti prebežniki pojavljajo na celotni meji s Hrvaško, bodo dodatni centri locirani na območju Bele krajine in Ilirske Bistrice, aktivirali pa jih bodo v skladu s potrebami, je navedel.
Predstavnik Skupnosti občin Slovenije Damjan Barut, ki prihaja iz logaške doline, je dejal, da so na srečanju dobili veliko koristnih informacij o trenutnih razmerah in vladnih načrtih za naprej. Dogovorili so se, da se bodo mesečno srečevali, vladna stran pa bo lokalno skupnost intenzivneje obveščala o razmerah in načrtih tudi prek lokalnih medijev.
Barut je pojasnil, da imajo v občini Logatec dobre izkušnje pri namestitvi prosilcev za mednarodno zaščito, ki jih bodo predstavili tudi preostalim občinam, kjer bodo v prihodnje nastanjeni. Hkrati je ocenil, da bodo tudi občine razbremenjene z ustanovitvijo urada za migracije, zato si želijo, da bi bil čim prej aktiviran.
Ustanovitev vladnega urada za migracije
Ministrstvo pripravlja zakonske podlage in odlok o ustanovitvi vladnega urada za migracije, ki bo deloval pod generalnim sekretarjem vlade. Urad bo prevzel naloge operativne skupine, zato Šefic upa, da bo kmalu delo urada steklo. "To bo bistveno boljše tako za državo kot za vse ljudi, ki pridejo stiski v Slovenijo," je poudaril. Urad bo po njegovih besedah prevzel vse naloge in osebje, ki skrbi za prosilce za mednarodno zaščito, za zdravstveno in logistično oskrbo itd.
"Trenutno so razmere stabilne, normalne in vse, kar se tiče ilegalnih migracij, lahko opravljamo na naših policijskih enotah, v centru za tujce in izpostavah azilnega doma," je pojasnil Šefic in nadaljeval, da pričakujejo več prošenj za mednarodno zaščito, zato bodo temu primerno prilagodili kontingentni načrt, da bo nekaj več kapacitet predvidenih za prosilce za mednarodno zaščito.
.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se je v Berlinu srečala z nemškim kolegom Thomasom de Maizierom. Povedala mu je, da so razmere v regiji Zahodnega Balkana za zdaj obvladljive, vendar se kljub zaprtju zahodnobalkanske poti nezakonite migracije niso končale. Države v regiji namreč opažajo porast števila nezakonitih prebežnikov, je kolega opozorila slovenska ministrica.
.
Nemški notranji minister je zagotovil, da bo Nemčija pomagala Sloveniji, če bi bilo ob morebitni spremembi migracijskih razmer to potrebno. Ministrica je nemškega kolega seznanila tudi z nestrinjanjem z uvedbo mejne kontrole na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo. Izpostavila je, da je ta ukrep popolnoma neupravičen in nesorazmeren, saj med državama praktično ni nezakonitih migracij.
.
"Pomembno vlogo pri varovanju zunanjih meja EU-ja bo v prihodnje vsekakor nosila tudi evropska mejna in obalna straža. Za nas je ključno, da bo nova agencija učinkovita in odzivna ter da bo njeno delo osredotočeno predvsem na zunanjo mejo EU-ja, ob tem pa morajo države članice dejavno in hitro zagotavljati ustrezne kadre. Pomoč mora biti na voljo vsem državam," je sklenila Györkös Žnidarjeva.
.
Nove izpostave azilnega doma
Glede novih morebitnih izpostav azilnega doma, ki jih bo predvidel kontingentni načrt, aktivirala pa vlada s sklepom, se po besedah Šefica še dogovarjajo. Računajo, da bo nova kapaciteta za prvo fazo do 500 oseb, za drugo tisoč, potem pa je predvidena še tretja faza, ki bi jo aktivirali ob morebitnem še večjem številu prosilcev za mednarodno zaščito.
Za izpostave azilnega doma je v igri nekaj državnih objektov, vendar bo po besedah državnega sekretarja večina v zasebnih objektih, za katere bodo sklenili najemne pogodbe. Na javni razpis za integracijske kapacitete na območju Maribora so dobili eno prijavo, postopek pa še ni končan.
Razpis, v katerem iščejo zasebne nastanitve za prosilce za mednarodno zaščito po premestitveni shemi, je odprt, dobili pa so okoli 64 ponudb, je še pojasnil Šefic. Gre za različne objekte, od majhnih stanovanj do objektov z do 20 sobami. Po preučitvi ponudb bodo postopoma ljudi začeli nameščati v ponujene objekte. Najemnine bodo financirali prosilci sami iz denarja, ki ga bodo dobili v skladu z zakonom, je še dodal.
Poostren nadzor na zeleni meji
Na zeleni meji je trenutno poostren nadzor, prav tako na vseh mejnih prehodih, izvajajo pa se tudi ukrepi v notranjosti države, je naštel Šefic dejavnosti, povezane z nezakonitimi prehodi meje. Začasne tehnične ovire oziroma bodeča žica na meji po njegovih besedah ima določen učinek, saj se jim organizatorji nezakonitih migracij izogibajo, to pa olajšuje delo policiji in vojakom.
Iz skupnosti občin so sporočili, da so se na srečanju strinjali, da se kljub ustanovitvi urada brez pomoči občin večjega prebežniškega vala ne bo dalo obvladati. Ministrstvo bo potrebovalo pomoč lokalnih skupnosti tako pri oskrbi prebežnikov kot pri zagotovitvi ustreznih prostorov za registracijske oziroma nastanitvene centre.
Trenutno so razmere stabilne, normalne in vse, kar se tiče ilegalnih migracij, lahko opravljamo na naših policijskih enotah, v centru za tujce in izpostavah azilnega doma.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje