Skozi taborišče Renicci v Toskani je šlo okoli 10.000 pretežno južnoslovanskih internirancev, med njimi mnogo Slovencev iz tako imenovane Ljubljanske pokrajine. 109 naših rojakov je tam tudi umrlo. Zdaj počivajo med skupaj 446 žrtvami vojne v pocinkanih žarah jugoslovanskega sakrarija v bližnjem Sansepolcru.

Gre za elegantno umetniško delo kiparja Jovana Kratohvila iz leta 1973, ob katerem zdaj stoji tudi spominska plošča v slovenščini. Po razpadu Jugoslavije je skrb zanj prevzela domača občina. Obrambni ataše pri slovenskem veleposlaništvu v Rimu, polkovnik Boris Rutar, pravi, da je Slovenija edina izmed naslednic, ki se vsakoletno pokloni spominu na svoje mrtve.

"Ta spomenik ni last Republike Slovenije, zato nimamo nikakršnih obveznosti glede tega. Seveda pa se pridružujemo vsem pobudam, ki jih lokalna skupnost ima," je izjavil.

Čeprav nasledstveno vprašanje ni urejeno, si občina želi slovenske podpore pri kandidiranju za evropska sredstva, s katerimi bi obnovili jugoslovanski sakrarij, dopolnili lokalni muzej upora in uredili spominski park na mestu taborišča Renicci.
"V Sansepolcru je še živ spomin na vse te mlade, ki so jih z vlaki vozili iz Jugoslavije. Kar srh me spreleti, ko pomislim na to. Naša občina redno prireja spominska zaznamovanja, da naši mladi ne bi pozabili in da se kaj takega ne bi več ponovilo," pravi župan Mauro Cornioli.

Predstavniki Slovenije so v teh dneh položili vence še ob spomenikih slovenskim vojnim žrtvam na pokopališčih Prima Porta pri Rimu in v apulijskem mestu Barletta.