Poudaril je še moč preventive, ozaveščanje ljudi o korupciji in njihovo integriteto. Šumi je na predstavitvi svojo vizijo strnil v sedmih točkah. Izpostavil je strokovnost komisije in zaupanje ljudi vanjo, posledično pa krepitev orientacijske komisije, povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki in institucijami. Prepričan je, da je pomembno obveščati o korupciji in krepiti integriteto.

Komisija ima preventivno in nadzorno funkcijo

Komisija je po njegovih besedah pomemben državni organ s pomembno primarno preventivno funkcijo in pomembnimi nadzornimi dejavnostmi. Čeprav ne verjame v represijo, so tudi take nadzorne funkcije komisije potrebne, vendar je preventiva po njegovem prepričanju na dolgi rok učinkovitejša. Verjame, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomore k razvoju komisije in izboljša njen ugled v javnosti. To je po njegovih besedah mogoče s krepitvijo informacijske kulture in integriteto same komisije.

"Zelo pomembno je, da je v sami komisiji dobro vzdušje, ki je navsezadnje predpogoj za aktivnosti. Če so te dejavnosti na področju krepitve integritete v javnosti sprejete kot dobre, je to tudi predpogoj za krepitev ugleda institucije v javnosti in seveda zaupanje javnosti v njeno delo," meni kandidat, ki verjame v vodenje z zgledom.

Šumi je prve izkušnje na področju krepitve organizacije in osebnostne integritete ter preprečevanja korupcije in drugih oblik neetičnosti pridobival od leta 2007 na Policijski upravi Kranj. Med letoma 2008 in 2010 je vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na ravni celotne policije, od leta 2011 je predsednik odbora za integriteto in etiko v policiji, ki deluje kot posvetovalno telo generalnega direktorja policije. Je tudi vodja centra za raziskovanje in socialne veščine na policijski akademiji in docent na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.

TI: KPK mora biti močan

V Transparency International Slovenia so v odzivu na Šumijevo predstavitev poudarili, da si v novem predsedniku KPK-ja želijo kakovostnega sogovornika pri pripravi nekaterih najpomembnejših reform na področju preprečevanja korupcije. Med temi so izpostavili prenovo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, prenos evropske direktive o žvižgačih in prenovo resolucije o preprečevanju korupcije.

Želijo si, da bi KPK z novim predsednikom še bolj prispeval k boju proti korupciji v Sloveniji. Kot so navedli, je zaradi večletne stagnacije na področju boja proti korupciji za izboljšanje stanja nujen močan KPK, zato bo naloga novega vodstva zagotovo krepitev ugleda in učinkovitosti delovanja komisije. "Pričakujemo, da bo novi predsednik bolj dovzeten za sodelovanje z akterji civilne družbe in bo videl pri tem partnerja, s katerim lahko dosega navedene cilje," so še zapisali.

Pahor Šumija izbral med štirimi kandidati

Predsednik Pahor ga je za imenovanje, ki ga bo opravil, če bo Šumi uspešno prestal predstavitev, izbral med štirimi kandidati, ki jih je kot primerne ocenila izbirna komisija. Ta je poleg Šumija kot primerne ocenila še namestnika predsednika KPK-ja Uroša Novaka, svetovalko predsednika vrhovnega sodišča Tino Brecelj in višjega sekretarja službe vlade za zakonodajo Janeza Pogorelca.

V poročilu o izboru najprimernejših kandidatov je izbirna komisija zapisala, da je Šumi izredno kompetenten kandidat, z ustreznimi vodstvenimi izkušnjami in izkušnjami na področju dela KPK-ja. Pri delu KPK-ja bi dal poudarek predvsem področju preventive, za predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pa ocenjuje, da gre v pravo smer, je zapisala komisija.

Pahor mora imenovanje novega predsednika KPK-ja opraviti do 8. februarja. Če ne bi imenoval nobenega kandidata, mora ponoviti postopek javnega poziva. Zdajšnjemu predsedniku KPK-ja Borisu Štefanecu mandat poteče marca.