Dragana Naumoski je na porodnem oddelku mariborskega kliničnega centra dečka rodila s carskim rezom 12. maja 1990. Sprva so zatrdili, da je z njim vse v redu. Šele pozneje so dejali, da je umrl, je poudarila.

Edini zdravnik, s katerim je imela stike, ji je pojasnil, da je imel otrok aspiracijski sindrom in da se je napil plodovnice. Po podatkih iz mrliške knjige, ki jih je pridobila, je bil otrok 12. maja 1990 s porodnega oddelka premeščen na oddelek za otroške bolezni, kjer je dan pozneje umrl. Medtem pa nekateri drugi dokumenti za dan smrti navajajo 14. maj 1990, kar se ji zdi zelo sumljivo.

Zdravnik ji je predlagal, da bolnišnica pokoplje dečka v majhni kovinski krsti na posebnem delu pokopališča, je dejala. A so ji v mariborski pogrebni službi zatrdili, da nikoli ni bilo te navade. Sama še vedno obžaluje, da z možem Oliverjem Naumoskim iz Makedonije nista zahtevala, da jima pokažejo truplo.

Naumoski je bil sicer častnik v Jugoslovanski ljudski armadi in po vojni za Slovenijo deset let ni smel v Slovenijo, je povedala.

Predsednica preiskovalne komisije DZ-ja Alenka Jeraj (SDS) je ob koncu zaslišanja zagotovila, da bo komisija zahtevala nekatere podatke tako od Upravne enote Maribor kot Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Prav tako bodo skušali dobiti zapisnik obdukcije, ki ga je Naumoski sicer zahtevala, a je ostala praznih rok. Rekli so ji, da je uničen.

Član preiskovalne komisije Predrag Baković (SD) je v njenem pričanju kot zelo pomembno videl navedbo, da se je na njen zapis na družbenem omrežju o iskanju otroka pred približno sedmimi leti odzvala ženska, ki je delala na sodišču. Rekla ji je namreč, da je njen otrok živ in naj ga išče.

Priča Terezija Jelen, ki naj bi jo tako kot Naumoski zaslišali, se je opravičila.

Zahtevo za odreditev preiskave sta vložili opozicijski stranki SDS in NSi, podprli pa so jo tudi v SD-ju. V tako imenovani trgovini z dojenčki, ki naj bi predvsem v 70. in 80. letih potekala na območju nekdanje Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20.000 dojenčkov. Otroci naj bi umrli takoj po rojstvu ali v nekaj dneh po njem, njihovim staršem pa jih ni bilo dovoljeno niti videti niti pokopati. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija oziroma naj bi imela vrsto nedoslednosti, so še navedli predlagatelji.