Ministrica za šolstvo v odstopu Stanka Setnikar Cankar je v uvodu pojasnila, da je pri vprašanju honorarjev najprej pomembno, ali se je kakovostno opravila javna služba, in potem šele drugo. "Nihče na FU-ju ni dobil evra honorarja, dokler tega ni opravil," je zatrdila.
KPK-ju je ob tem oponesla tendencioznost njene objave, saj da je prikazal 12-letni znesek, ki se je oblikoval tudi v letih, ko ni bilo krize, zdaj pa se to v kriznih časih uporablja za diskreditacijo. Zmotilo pa jo je, da na seznamu KPK-ja niso bili objavljeni podatki o tem, kako so zaslužili tisti, ki so poslovali prek drugih statusnih oblik (npr. d. o. o.).

Ko je denar na fakulteti, je javen
Marko Marinčič pa je prepričan, da gre pri vsem tem za tržno dejavnost, ki z osnovnim poslanstvom fakultete nima nobene zveze, in da nekateri izrabljajo znamko univerze za svojo lastno pridobitno dejavnost. Po besedah predsednika protikorupcijske komisije (KPK) Borisa Štefaneca pa ni težav, če se je denar pridobil in razdelil po jasnih pravilih. Ponovil pa je, da ko denar pride na račun fakultete, ni več zaseben.

Ali mora javnost izvedeti, kaj se je dogajalo s honorarji? Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik to določa zakon o informacijah javnega značaja in načeloma bi morale fakultete razkriti pogodbe, s katerimi služijo njihovi zaposleni. Profesorica francoščine in zgodovine Metka Zorec pa je ministrici očitala dvoličnost, saj srednješolski in osnovnošolski učitelji nimajo nobenega mehanizma nagrajevanja za svoje delo.

Glede pogodb je Boris Koprivnikar sprva odvrnil, da o posameznih pogodbah ne želi razpravljati, saj gre tudi za poslovne skrivnosti. Upoštevati pa je treba, od kod je prišel denar, in javnost ima pravico izvedeti, kako se denar porablja. Štefanec je ob tem dodal, da seveda so pogodbe, ki so sklenjene z zunanjim naročnikom, ki je zaščitena, so pa tudi pogodbe, ki jih fakulteta sklene s profesorjem, in ta ne more biti zaščitena pred javnostjo.
Solidarnost znotraj univerze
Po mnenju dekanje ljubljanske ekonomske fakultete Metke Tekavčič imajo honorarji tudi drugo plat, in sicer da so na univerzah tudi discipline, ki na trgu ne bi mogle preživeti, npr. humanistika. "In zato je prav, da tisti, ki lahko zaslužimo sredstva, solidarnostno prispevamo sredstva za prelivanje znotraj univerze," je pojasnila. KPK-ju je hkrati očitala, da je z objavo povzročil škodo, in navedla primer - na fakulteti imajo dva projekta, ki ju zdaj nihče noče prevzeti.

Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik se je strinjal, da bo sicer verjetno treba postaviti nekatere omejitve. Obenem pa je opozoril, da obstaja tudi druga plat, in sicer da je najprodornejšim in najuspešnejšim posameznikom uspelo na univerzo pripeljati veliko denarja, zaradi katerega je bilo mogoče zaposliti tudi mlajše raziskovalce in je univerza lahko tudi normalno delovala. Na očitke, da je dostop do projektov omogočen le posameznikom, pa je odvrnil, da sodeluje lahko vsakdo, ki prijavi dober projekt.
Tudi Koprivnikar je opozoril, da se ne sme očrniti tega, da če si kot strokovnjak na fakulteto pripeljal projekt in z njim denar, zato ker si bil najboljši. Na vprašanje, ali je Zujf zgolj pesek v oči, saj na eni strani prepoveduje zaposlovanje, po drugi so izplačila prek avtorskih pogodb, je odvrnil, da je Zujfova naloga pač uravnotežiti izdatke s prihodki. Kar pa želijo fakultete več, morajo zaslužiti drugje.