Sladič, sicer zaposlen v sektorju splošne policije, je na novinarski konferenci opozoril, da so obravnavane žrtve nasilja zgolj vrh ledene gore. "Zato je pomembno, da v javnosti spodbudimo ničelno toleranco do nasilja. Nujno je tudi posredovanje celotne socialne mreže – žrtev, prijateljev, sorodnikov in institucij," je opozoril Sladič, pri čemer je premalo poudarka tudi na strokovni pomoči storilcem, saj so ti večinoma prepuščeni sami sebi.
Pojasnil je tudi pooblastila, ki jih ima policija v primerih družinskega nasilja. Če gre za kaznivo dejanje ali prekršek, lahko vsakdo, ki ima status policista, izreče prepoved približevanja. Ta ukrep lahko izrečejo, če je bilo kaznivo dejanje ali prekršek storjen in če so policisti tudi dejansko ugotovili ogroženost življenja, osebne varnosti ali svobode.
Če so navedeni pogoji izpolnjeni, nasilnežu policisti najprej ustno izrečejo omenjeni ukrep za 48 ur. V šestih urah mu morajo nato izročiti tudi pisno odredbo o ukrepu, ki jo takoj dostavijo še preiskovalnemu sodniku, ki mora v 24 urah odločiti, ali bo ukrep podaljšal do 10 dni. Ukrep se lahko pred iztekom nato podaljša še za 60 dni. O tem spet odloča sodišče. Delež razveljavljenih ukrepov sicer je stalno okoli treh odstotkov, po drugi strani pa narašča delež podaljšanih ukrepov, je pojasnil Sladič.
Veliko jih ne spoštuje prepovedi
Če se storilec kljub sankciji noče umakniti, ga iz stanovanja odstrani policija, pri čemer jim mora izročiti tudi ključe vhodnih vrat. Dokler velja ukrep prepovedi približevanja, storilec s svojo žrtvijo tudi ne sme vzpostaviti stika prek telefona, SMS-sporočila ali e-pošte. Da se izrečeni ukrepi tudi izvajajo, policija izdela posebne načrte nadzora in jih po besedah Sladiča dnevno tudi izvaja, v posebno nasilnih primerih pa celo večkrat na dan.
A kljub temu kršilci v okoli 30 odstotkih primerov prepoved približevanja vseeno kršijo. Znane so recimo kršitve, ko žrtev dela v lokalu, je navedel. Vse žrtve nasilja je ob tem znova pozval, naj nasilje prijavijo. To lahko storijo na policiji, tožilstvu, centrih za socialno delo, zaznavajo tudi porast prijav izobraževalnih in zdravstvenih institucij ter tudi nevladnih organizacij.

Žrtve lahko hitro spet podležejo
Neža Miklič, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi, je ob tem navedla še primere prijave nasilja. "Žrtev pride na postajo, poda zapisnik in pove, kaj se ji je čez daljši čas dogajalo. Policija nato pridobiva tudi informacije od vseh, ki bi lahko o nasilju kaj vedeli – sorodniki, znanci, sodelavci, uradne institucije. Mogoče so tudi hišne preiskave.
Povzročiteljem nasilja pa se v trenutkih, ko mu je izrečen ukrep, začne rušiti svet in takrat bi storil vse, da bi ga vzpostavili nazaj. Zato začnejo obljubljati vse mogoče, da se lahko spremeni. Takrat žrtve lahko podležejo, tudi zaradi čisto materialnih vprašanj – kje bom živel, zdaj je en dohodek manj ... In tako lahko znova vstopijo v nasilno razmerje. Strokovna pomoč je zato nujna za sam odnos in družino," je opozorila.
Hkrati pa je tudi ona izpostavila, da je treba žrtvam dati vedeti, da bodo potrebovale strokovno pomoč in pomoč institucij ter da ji bodo te stale ob strani. "To je pomembno tudi zaradi sporočila storilcu – ali bo njegovo dejanje nekaznovano," je ponazorila.
Ni le ene oblike nasilja
Po njenih besedah za policiste organizirajo tudi stalna izobraževanja, da bi lažje prepoznali različne oblike nasilja, sodelujejo pa tudi z drugimi institucijami. Na vprašanje, ali se odzovejo tudi na psihične oblike nasilja, je odvrnila, da policist zelo na široko sprejema informacije, tako da lahko prepozna, ali gre za psihično, ekonomsko, fizično nasilje, zanemarjanje, spolno nasilje ...
"Pogosto se žrtve niti ne zavedajo, da se nad njimi izvaja nasilje, saj je to njihov način življenja. Posamezni dejavniki so zato zelo pomembni. Podrobnosti psihičnega nasilja so tako del osnovnega izobraževanja policista. Že ko stopi v stanovanje, opazuje okolico in išče znake (npr. prevrnjeno pohištvo, otrok, ki si v kotu grize nohte ...)," je pojasnila. Policisti se lahko, če niso prepričani o vrsti nasilja, obrnejo tudi na svoje kolege, ki imajo dolgoletne izkušnje, saj so prav za ta namen dodatno usposobili okoli 80 pripadnikov policije.