Janša je prepričan, da z ukrepi ni več mogoče odlašati, ampak jih je treba sprejeti do konca leta in barko naravnati "proti večjemu optimizmu". Prav tako opozarja, da je treba uresničiti vseh pet ukrepov. "Če enega ne naredimo, bomo imeli preluknjana jadra na barki, skozi katera bo veter uhajal," je poudaril.

Premier je socialne in koalicijske partnerje ob tem opozoril, da je položaj v državi resen, slabše od predvidenih pa naj bi bile tudi nekatere napovedi za naslednje leto. Tako obstajajo resne možnosti, da se bo svet spopadel z rastjo cen energentov, kar bo vplivalo na življenjske stroške in dodatno poslabševalo gospodarske napovedi, je opozoril. Po drugi strani je dobra novica ta, da je glavni val krize, ki je grozil celo z razpadom EU-ja, mimo, še pravi.

Najbolj ključno je zato po premierjevem mnenju to, kaj bomo sami naredili za izhod iz krize. Dodal je, da vedo, kaj je treba storiti, ti pogledi pa so usklajeni tudi s predstavniki EU-ja. Naštel je pet takšnih ukrepov: konsolidacijo javnih financ, sanacijo bančnega sistema, ureditev "kaosa" pri upravljanju državnega premoženja, vzdržnost pokojninskega sistema in prožno varnost na trgu dela.

Glede konsolidacije javnih financ, katere del je tudi zmanjševanje mase plač javnih uslužbencev, je premier poudaril, da je glede na lanski rebalans proračuna predvideno le petodstotno zmanjšanje mase plač "in ni drugih odstotkov". Znižanje pa je predvideno zato, ker je vlada omejena z razpoložljivimi sredstvi.

Proračuna za leti 2013 in 2014 Janša vidi kot pomembna predvsem zato, da Slovenija preživi brez poškodb katerega izmed vitalnih delov in zato, da se znotraj tega vzpostavijo mehanizmi za ponovno rast.

Predsednik vlade je ob tem poudaril, da je socialni dialog za vlado vrednota. To, pravi, dokazujejo število ur, ko je potekal socialni dialog, in nekateri rezultati, pri čemer je izpostavil zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je Slovenija po njegovi oceni naredila prvi korak, potreben za izhod iz krize. Janša je sicer prepričan, da bo dogovor o ključnih vprašanjih s socialnimi partnerji uspel.

Sindikati: Svarila pred hitenjem ...
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je pred začetkom seje opozoril, da tako pomembna projekta, kot sta reforma trga dela in pokojninski sistem, nista usklajena s sindikati. "Vlada bi naredila veliko napako, če bi brez te usklajenosti poslala reformi v zakonodajni postopek. Temu bomo seveda nasprotovali," je poudaril in dodal: "Vlada dela s tem veliko napako in podcenjuje sindikate."

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril, da je pri tako ključnih vprašanjih, kot sta pokojninska reforma in reforma trga dela, neproduktivno, da vlada sprejema neusklajen predlog zakona. Ob tem sindikalist upa, da bo predsednik vlade razčistil še nekatera ključna vprašanja glede tega, kaj so dejanski vladni predlogi glede krčenja proračunskih odhodkov v letih 2013 in 2014.

... in opozorila, da gre za "zastraševanje"
Prepričan je, da dosedanji način vodenja vladne politike ne vodi v pravo smer in da bodo sindikati to nestrinjanje verjetno izrazili tudi na protestnem shodu. Zastraševanje je omenjal tudi Drago Lombar iz sindikalne konfederacije Neodvisnost in dodal: "Teh ustrahovanj se ne bojimo. Prevladali bodo argumenti in tisto, kar zahtevamo od samega začetka - da državljani dobijo vnovično zaupanje v pravno državo. Če tega ne bo, nobena grožnja katere koli vlade po mnenju sindikatov ne bo pomagala."

Delodajalci: Predlog slabši od obstoječega zakona
Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije pa poudarja, da so delodajalci nezadovoljni s predlogom zakona o delovnih razmerjih: "Ta žal ne prinaša večje prožnosti, kar sta nam obljubljala tako premier kot minister za delo. Še več, ta predlog je slabši od zdaj veljavnega zakona." Pripravljeni predlog predvideva še bolj tog trg dela od zdajšnjega, meni Smole, in zato "ni primerno sporočilo ne Evropski komisiji in še manj delodajalcem, od katerih pričakujejo nova delovna mesta".

O reformah tudi vodje koalicijskih poslancev
Še pred srečanjem koalicije s člani Ekonomsko-socialnega sveta so se vodje poslanskih skupin koalicije na temo pokojninske in delovnopravne reforme sestali z ministrom za delo Andrejem Vizjakom. Pogovarjali so se o obeh reformah pa tudi o predlogu sprememb varčevalnega zakona v delu, ki zadeva pokojnine. Koalicija je v večini stališč enotna, različna mnenja pa obstajajo glede nekaterih podrobnosti pri pokojninski reformi in reformi trga dela.

Svoje pripombe na obe reformi je na seji stranke sprejel tudi DeSUS. Kot je že prejšnji teden pojasnil predsednik stranke Karl Erjavec, zahtevajo odmrznitev usklajevanja pokojnin v letih 2013 in 2014 in se zavzemajo za usklajevanje dvakrat na leto. Tudi DL ni popolnoma zadovoljen s korenitostjo reforme trga dela.

Virant: Posegi v pokojnine so bili nepravični v vseh primerih
Predsednik DL-ja Gregor Virant je po ponedeljkovem kolegiju pri predsedniku vlade dejal, da Vizjakov predlog le deloma rešuje težavo. Virant namreč meni, da so bili posegi v pokojnine za 20 ali 25 odstotkov nepravični v vseh primerih, ne le pri tistih, ki so plačevali prispevke. Če koaliciji predloga ne bo uspelo uskladiti, bo DL v prvi obravnavi podprl opozicijski predlog novele varčevalnega zakona. Podobno bo morda naredil tudi DeSUS.