Janja Klasinc, Matjaž Zanoškar, Alojz Posedel, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Cveta Zalokar Oražem so imena nekaterih politikov, ki so se v zadnjih dneh ob nastanku novih strank odločili, da zamenjajo ali poleg svoje podprejo še eno stranko.

Zanoškar v dveh strankah?
DeSUS-ov poslanec in župan Slovenj Gradca Zanoškar naj bi se po nekaterih informacijah nameraval včlaniti v Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića, čeprav je še vedno tudi član DeSUS-a.
"Ne vemo, ali je že član stranke Zorana Jankovića. Nas o tem ni nič obvestil. Če se je pa včlanil, pa pričakujem, da bo obvestil stranko," je za MMC povedal predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Zatrdil je, da zadnja ravnanja poslanca kažejo na to, da bo zapustil DeSUS.

"Če bomo ugotovili, da kandidira na drugi listi oz. da je aktiven v drugi stranki, je to v skladu z našim statutom nezdružljivo in mu preneha članstvo v stranki," je napovedal.

"Na vsak način želi kandidirati na volitvah, v stranki DeSUS pa imamo sklep, da župani ne kandidirajo na državnozborskih volitvah, glede na to, da so bile lani lokalne volitve in so župani svojim občanom obljubljali štiriletni program. Zelo neodgovorno bi bilo do občanov, da župani zapustijo župansko mesto in postanejo poslanci. Neodgovorno bi bilo tudi z vidika davkoplačevalskega denarja, saj volitve niso poceni," je zatrdil Erjavec.

Sedenje na dveh stolčkih je po besedah političnega analitika Sama Uhana stvar neke pravne interpretacije, stvar stranke in posameznika. "Stranka se bo, recimo, v primeru Zanoškarja morala odločiti, ali ga želi imeti kot člana ali ga bo mogoče izključila. In to se seveda takoj presoja v javnosti in volivčevi izbiri. Del tveganja je seveda na tistih, ki to počnejo, del pa je stvar neke politične kulture, ko volivci ocenijo, ali je to sprejemljivo ali ne. Ni pa to nič nezakonitega," je pojasnil.

Nasprotno pa naj bi se župan Radelj ob Dravi in član SD-ja Alan Bukovnik odločil, da na državnozborskih volitvah sam sicer ne bo kandidiral, a bo namesto strankinega kandidata podprl kandidata z liste Zorana Jankovića. Za komentar smo poklicali vodjo poslanske skupine SD-ja Dušana Kumra, ki je zatrdil: "V tem trenutku ne bomo nič počeli, ker delamo volitve. Zdaj se bomo skoncentrirali na volitve, s tem ne bomo ukvarjali."

"Pri določenih ljudeh so prestopi razumljivi"
Prestopi in izstopi iz strank so postali trend, ki je po mnenju Uhana, del neke strategije, ki je povezana s časovnimi roki. Ob tem je dodal, da je trenuten politični položaj zares nov.

"Gre za neko oceno, kakšen bo uspeh stranke, iz katere odhajaš, in tiste, v katero želiš priti. Na slovenskem političnem prostoru se dogajajo spremembe, ponujajo se novi obrazi, nove strategije, in očitno je, da nekateri sedanji poslanci vidijo možnost v nekih novih povezavah, in ne tam, kjer so bili. V tej luči je treba opazovati te premike," je dejal.

Sociolog Matevž Tomšič je dejal, da so prestopi na neki način razumljivi. "Vsaj pri določenih ljudeh. Je več razlogov za to. Najbolj običajen oz. pogost je, da določeni poslanci ocenjujejo, da v zdajšnji stranki ali poslanski skupini nimajo realnih možnosti za izvolitev, in iščejo neke nove možnosti, boljše ponudbe," se strinja z Uhanom.

"Tega ne smemo jemati kot nekaj zelo problematičnega"
Prepričan pa je, da so prestopi sporni. "Če imamo nekoga, recimo poslanko, ki je zdaj v četrti stranki, gre nedvomno za običajno konvertitstvo oz. iskanje nekakšnega političnega preživetja, ne glede na to, v kateri skupini je, ne glede na to, na kakšen način in ali je ta nova stranka skladna s prejšnjo. Takih primerov je kar nekaj. Na ta način imajo pač večjo možnost izvolitve," je zatrdil.

Dodal je, da pojav prestopov ni nekaj, kar bi veljalo odobravati, je pa mogoče, da bo še kdo izstopil iz stranke ali poslanske skupine, ker se načelno ne strinja z njeno politiko. "Tak primer je bil primer poslanca Andreja Magajne, ki je izstopil iz iskrenih motivov. Medtem ko so se sploh nekateri od teh, ki izstopajo zdaj, že bivšim strankam pridružili iz oportunističnih razlogov," je povedal Tomšič.

Uhan prestopov ne ocenjuje kot nekaj zelo spornega. "Politika se zdi, da ima nekoliko razrahljane kriterije, kaj je moralno in etično," meni. "Konec koncev pa je vendarle politična elita tista, od katere ljudje pričakujemo, da se zamenja. Ali se zamenja na ta način, je seveda lahko nekoliko sporno, a tega ne smemo jemati kot nekaj, kar je zelo problematično," je dejal.

Tomšič: Stranke, ki sprejemajo 'prestopnike', bi morale biti previdne
Prestopi so po njegovem mnenju zelo verjetno del neke nenapisane politične kulture. "Izdaja se mi zdi pretežek izraz za to, kar se dogaja, ker v politiki vendarle prevladujejo interesi. In kdor gre v politiko, ve, da so interesi tisto, kar je merodajno. Ali je to načelno ali ne, je predvsem stvar volivcev, ki bodo imeli tako ravnanje možnost sankcionirati ali pa nagraditi," je izpostavil.

Tomšič pa je opozoril, da tudi za tiste stranke, kamor prestopajo nezadovoljni politiki, to ni dobra novica. "To za volivce ni dober signal. Tudi stranke, ki sprejemajo take ljudi, bi morale biti zelo previdne. Pri vseh novih strankah obstaja bojazen, da se jim pridružijo ljudje, ki iščejo predvsem svoje koristi. To seveda ne velja samo za nove stranke, ampak tudi za vse stranke, ki jim dobro kaže, za nove, ki še nimajo zgrajene svoje strankarske strukture, pa je ta možnost precej večja," je poudaril. Dodal je še, da je biti član dveh strank moralno sporno, sploh če ti dve stranki glede določenih zadev nista ravno združljivi.

Uhan: Vprašanje je, kaj je res novo
"Težko si je predstavljati, kdo naj bi bil nov človek. Vsak ima neko zgodovino. Popolnoma nov bi bil popolna neznanka. V tem smislu je lahko lista Zorana Jankovića nova, ker v državni politiki Janković še ni nastopil. Je bil gospodarstvenik, je župan in to je njegova tretja vloga, za katero si prizadeva. Ali pa Hanžek. Tudi on še ni bil del uradne politike. Vprašanje je, kaj je res novo," je še dejal Uhan.