»Prevaliti problem jezika samo na otroke in starše ni koristno, ker ne Republika Slovenija ne Republika Hrvaška uradno ne izražata jasnega interesa, da bi se otroci hrvaških staršev tu učili hrvaščine,« je ob robu posveta v Novem mestu dejal dr. Šime Ivanjko, član HKD Maribor in častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji. NaGlas! se začne ob 12.30 na TVS1.

Prizadevati si moramo za večjo zastopanost hrvaškega jezika v Sloveniji, je bilo slišati na okrogli mizi o hrvaščini v Sloveniji, ki jo organiziral Hrvaški center kulture Ljubljana (HCKL).
»Najprej se je treba vprašati, kako pritegniti udeležence teh izobraževanj – ob pomoči šol ali društev. Sem smo prišli z namenom, da proučimo sedanji položaj in kako to delajo Slovenci«, pojasnjuje predsednik Hrvaškega centra kulture Ljubljana Zlatko Katalenić.

Hrvaški center kulture Ljubljana je v Novem mestu organiziral že drugi posvet o pouku hrvaščine v Sloveniji. Ta namreč poteka zgolj na nekaj šolah. Slovencem na Hrvaškem je lažje, ker so, kot vemo, na Hrvaškem priznana manjšina in imajo vse pravice, zapisane v hrvaški ustavi in zakonih. Kaj to pomeni v praksi? »To pomeni, da imamo zelo veliko pravic. Ena izmed njih je učenje maternega jezika in kulture. Imamo pravico do samoorganizacije, kulturne samoorganizacije, tudi finančno nas podpirajo, ko prijavljamo različne projekte,« pojasnjuje predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman.

Trije modeli za slovenščino na Hrvaškem
Slovenščine se je na Hrvaškem mogoče učiti po treh modelih: model A financira Slovenija, uresničujejo pa ga slovenska društva. Model B se uporablja v Varaždinski in Medžimurski županiji. Slovenija tja pošilja učitelje na 14 osnovnih šol in eno srednjo šolo. Po modelu C v Istrski in Primorsko-goranski županiji pa pouk slovenščine financira Hrvaška. Po tem modelu se slovenščine uči 268 učencev osnovnih in 70 dijakov srednjih šol. Toda zanje ni dovolj učiteljev.
»Predvsem je izziv najti učitelja slovenskega jezika, saj tudi ta kader, ki ga trenutno imamo, niso vsi usposabljani, da bi bili pedagoški delavci, » priznava Barbara Riman.

Kako pa je z učenjem hrvaščine v Sloveniji?
»V Sloveniji zdaj delata dva učitelja, ki na osmih učnih mestih poučujeta 68 otrok. Po našem mnenju je to manj otrok v primerjavi s številčnostjo skupnosti v Sloveniji,« pravi predstavnik Ministrstva za znanost in izobraževanje Hrvaške Staša Skenžić. Kje v Sloveniji poučujejo hrvaščino? »Pouk hrvaščine poteka v Ljubljani, Grosuplju, Preserju pri Radomljah, Mariboru, Lendavi in Ljutomeru«, našteva učiteljica hrvaškega jezika v Sloveniji Melita Jušić.
Kdo pa se uči hrvaščino? »Prav zanimivo je, da se tudi Slovenci želijo učiti hrvaško. Navadno rečejo, da zato, ker so na Hrvaškem kupili nepremičnine. Imamo pa tudi tretjo, četrto generacijo otrok, katerih starši so po poreklu Hrvati.«, dodaja Melita Jušić.

Preprečiti asimilacijo
Pripadniki obeh skupnosti želijo ohraniti svoj jezik in preprečiti asimilacijo. »Hrvati v Sloveniji imajo enako težavo. Prevaliti problem jezika samo na otroke in starše ni koristno, ker ne Republika Slovenija ne Republika Hrvaška uradno ne izražata jasnega interesa, da bi se otroci hrvaških staršev tu učili hrvaščine,« ugotavlja dr. Šime Ivanjko, član HKD Maribor in častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji.
S skupno pobudo skupnosti, ravnateljev šol in ministrstev bi lahko spodbudili učenje hrvaščine v Sloveniji, so sklenili udeleženci strokovnega srečanja v Novem mestu.

Hrvaščina je samo del bogate zakladnice hrvaške kulturne dediščine, ki jo negujejo tudi pri Zvezi hrvaških društev v Sloveniji. Tokrat so se - že desetič - s pesmijo in plesom predstavili v slovenski prestolnici. Vsako leto se Dalmacija in Slavonija ter Medžimurje in Istra združijo, zato da bi ljudje na zboru hrvaške kulture pokazali, kaj znajo in s čim se ukvarjajo. Glavna tema letošnjega srečanja je bila povezanost. "Naša zveza ima 13 društev, zato si želimo, da bi zbor, ki je največja vsakoletna prireditev Hrvatov v Sloveniji, to skupnost tudi pokazal," pravi predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji Đanino Kutnjak.

Poleg skupnosti posebej poudarjajo urbano in mlade. Na mladih pa, vsi vemo, svet stoji, zato HKD Medžimurje že 17 let posveča posebno pozornost skupini najmlajših, Žabice.
Magdalena Žeželj iz HKD Medžimurje razložil: »Ohranjamo svoje slovenske, hrvaške in medžimurske korenine. To so otroci iz mešanih zakonov. Moje geslo je ljudsko izročilo obojih.«
Na odru smo lahko slišali in videli vse bogastvo hrvaške dediščine, od zaključnega kola iz opere Ero z onega sveta, pesmi Olivera Dragojevića in petja klap do ljudskih pesmi in plesov iz Žumberka in Medžimurja, pa tudi Hrvatov iz Bosne: »Mi smo Hrvati iz Bosne, iz kraja Komušina pri Tesliću. Imamo svojo tradicijo, šargijo in violino, in to glasbo gojimo tudi tu. Imamo svoje izvirne pesmi, po katerih nas v regiji še najbolj poznajo. Posavina, dobojski konec in Teslić – tu je doma izvirna glasba, ki jo izvajajo dva pevca in dva inštrumentalista«, pripoveduje Anto Grgić iz HKD Komušina.

Člani društev so nastopali v svojih izvirnih nošah, ki so stkane ročno in se prenašajo iz roda v rod. Klara in Ana Kuprešak iz HKD Velenje sta nosili posavsko nošo, iz Bosanske Posavine. »Moja je nekoliko mlajša, nosijo jo neporočena dekleta, stara je približno 70 let in jo je sešila prababica,« z nasmehom razlaga Klara, ki ponosno pokaže tudi uhane – prave dukate. K noši namreč obvezno sodi tudi nakit. Na koncu so bili zadovoljni vsi, nastopajoči in občinstvo.
»Občutki so enkratni. Žal mi je, da se nismo srečali že prej. To burno, navdušeno ploskanje je povedalo vse,« je vtise strnil Josip Fabina iz KUD Žumberak.