Na 1. november je po podatkih NIJZ-ja na prvi pregled nad dopustno čakalno dobo čakalo več kot 49.000 bolnikov, med katerimi jih največ čaka na dermatološki, kardiološki in ortopedski pregled. Skoraj 154.000 bolnikov pa trenutno čaka na terapevtsko-diagnostično zdravstveno storitev. Največ bolnikov čaka na ultrazvok vratnih žil, operacijo sive mrene in elektromiografijo.
Pri stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede nad dopustno dobo čaka 72 odstotkov vseh čakajočih, na terapevtsko-diagnostične postopke pa več kot 14 dni čaka 48 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Vsak šesti bolnik pri stopnji nujnosti redno na storitev čaka več kot dve leti.
Kot še ugotavlja zadnje poročilo o čakalnih dobah, je bil v zadnjem mesecu priliv novih bolnikov manjši od števila ljudi, ki so imeli v zadnjem mesecu predviden datum termina. Dnevno je sicer poslanih do 22.000 eNapotnic, skupno jih je bilo oktobra lani izdanih 394.231. Ob tem je dnevno prejetih do 33.000 eNaročil, skupno oktobra 624.496.
Zaradi dolgih čakalnih dob okrnjena pravica do zdravstvenega varstva
Zaradi dolgih čakalnih dob se številni bolniki obračajo na zastopnike pacientovih pravic. "Vemo, da je bilo za odpravo nedopustno dolgih čakalnih dob sprejetih cel kup ukrepov, pa še ni nekih otipljivih rezultatov," ocenjuje zastopnik v Ljubljani Marjan Sušelj. Največ vprašanj na to temo dobi glede ortopedije, ORL-ja, stomatološke klinike in ortodontije za otroke.
Ob tem je Sušelj poudaril še eno posledico zaradi težav z dostopnostjo, in sicer večanje obsega zdravstva zunaj javne zdravstvene mreže. "Nekateri si lahko privoščijo dodatna zavarovanja ali plačilo kakšnih storitev, drugi ne in so tukaj prizadeti. Lahko bi rekli, da tudi v zdravstvu prihaja do neke vrste socialne diskriminacije," je opozoril.
Krajšanje dolgih čakalnih dob je sicer ena od prioritet ministrstva, pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana so začrtali več ukrepov, med drugim plačilo vseh opravljenih storitev, a to v polnosti še ni zaživelo. Z oktobrom so tudi znova vzpostavili med epidemijo covida-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se za odsotnost niso opravičili. Pri tem pa je bilo, kot so ugotovili novembra, oškodovanih vsaj 5977 ljudi, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, "pregleda v prihodnosti" tako še niso mogli udeležiti.
Vsak dan se še vedno izbriše nekaj deset terminov, minister pa ocenjuje, da bi po novem letu lahko imeli informacijo, ali je v sistemu naročanja tehnično mogoče preprečiti avtomatsko brisanje takih terminov storitev. Ob tem poudarja, da so za urejene čakalne sezname odgovorni izvajalci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje