Slovenski evropski poslanec Igor Šoltes je na posvetu spomnil na pogoste težave že na samem začetku s podcenjevanjem vrednosti projekta, težava je neredko tudi nerealna finančna konstrukcija. To je Šoltes izpostavil tudi kot eno od težav novega naložbenega svežnja Evropske komisije, saj računa na velik delež zasebnega denarja, ki pa je vprašljiv.

Dejan Makovšek iz International Transport Foruma pri OECD-ju je prav tako opozoril na pomen pravilne ocene stroškov. "Če naše odločitve temeljijo na napačnih podlagah, izvajamo napačne projekte," je opozoril. Varovalka pred tem je tako le konkurenca in njena kompetentna obramba, je prepričan. Slovenija pa je premajhna, da bi lahko na našem trgu zagotovili konkurenco za izvedbo velikih infrastrukturnih projektov, je dodal.

Slabo obvladovanje tveganj
Ob tem je poudaril tudi potrebo po temeljiti analizi tveganj. Pri Tešu 6 je ta zajeta na le petih straneh. V tujini bi za podobno analizo tveganj namenili več milijonov evrov in mogoče na koncu ugotovili, da je projekt preveč tvegan za izvedbo.

Strokovnjak je poudaril še, da cilj ne bi smel biti projekte izvesti najceneje, saj bo končni izid slab. Ob tem je opozoril na odlašanje z nujnimi posegi pri vzdrževanju naložb. "Odlaganje ukrepov je mnogo dražje, kot če greste danes na banko in si izposodite denar," je dejal.

Nepredvideni učinki velikih projektov
Lidija Živčič iz okoljske nevladne organizacije Focus je opozorila, da imajo veliki infrastrukturni projekti pogosto vplive na okolje in zdravje, ki na začetku niso všteti. "Manjka nam javna razprava o tem, kam si kot družba in Slovenija želimo iti. Strategije razvoja Slovenije nimamo," je opozorila.

Veliko množico udeležencev posveta je v videonagovoru nagovorila tudi evropska komisarka za promet iz Slovenije Violeta Bulc. "Verjamem, da je to pogumen in pomemben korak naprej, da si Evropa upa vstopiti v naložbeni cikel in povabiti v ta proces tudi zasebne vlagatelje," je menila Bulčeva. Tako bomo lahko dosegli višjo stopnjo dinamike in ustvarjanja dodane vrednosti ter zagotovili svež ritem na področju naložb.
Cerar: Slovenija mora zgraditi marsikaj, česar v preteklosti ni
Na posvetu je sodeloval tudi premier Miro Cerar. Poudaril je izjemen pomen infrastrukture za našo državo, ki jo vidi tudi v smislu izobraževanja, kulture in odnosov. Cerar je zagotovil, da si bo vlada skupaj s stroko prizadevala za infrastrukturne premike. Slovenija mora po njegovem prepričanju marsikaj še zgraditi, česar v preteklosti ni, postati mora ambicioznejša in dejavnejša.

Izpostavil je posodobitev železnic, cest, energetsko obnovo stavb, a obenem tudi medosebne odnose. Te moramo po njegovem prepričanju dvigniti na višjo raven državljanske in politične kulture.

"Če bomo to naredili, pri čemer sem optimist, bo Slovenija izšla iz krize, postala dinamična in razvojno uspešna država, ki bo nekaj naredila tudi za prihodnje generacije. Ne pa tako kot zdaj, ko smo apatični in preveč zavrti," je v izjavi novinarjem ob odhodu s posveta dejal Cerar.