Po besedah izvršnega direktorja Slovenske filantropije Francija Zlatarja namreč delo in zaposlitev najbolj vplivata na integracijo beguncev. Kot je dejal, je ob staranju prebivalstva po vsej Evropi vedno več podjetij, ki vključujejo priseljence v svoje delo.

Tudi ob lanskem množičnem prihodu beguncev iz Ukrajine so številna podjetja pokazala veliko zanimanje za njihovo zaposlovanje, a se je kmalu pokazalo, da so pri tem naleteli na številne ovire. Med njimi je Zlatar navedel nepoznavanje slovenskega jezika, hkrati pa tudi podjetja niso prilagojena na vključevanje priseljencev.

Pri vključevanju na trg dela je učenje jezika zelo pomembno, je poudaril tudi Robert Modrijan z zavoda za zaposlovanje. Begunci s priznano začasno zaščito sicer lahko na trg dela vstopijo takoj, a je treba po Modrijanovih besedah najprej rešiti cel kup težav, s katerimi se spoprijemajo ukrajinski begunci, od travmatičnih izkušenj vojne do neznanja jezika okolja.

Ker je za zaposlitev zakonsko obvezen opravljen izpit iz slovenščine na ravni A1 v enem letu od prijave na zavod, jih je večina v najkrajšem času vključena v tečaje slovenščine. Ko bodo opravili tečaje, pa jih bodo začeli vključevati na trg dela, je napovedal Modrijan, ki je tudi povedal, da je bilo konec lanskega leta na zavodu prijavljenih 450 beguncev iz Ukrajine, v sedmih mesecih pa se je zaposlil 101.

Ker je večina ukrajinskih beguncev visoko izobraženih, se spoprijemajo tudi s postopkom priznavanja izobrazbe, ki pa je zanje brezplačen, je pojasnil Modrijan. Med begunci iz Ukrajine jih ima namreč od 60 do 80 odstotkov višjo izobrazbo od srednješolske, večina jih je imela tudi uspešno kariero na zahtevnih delovnih mestih.

Takšna delovna mesta pa so beguncem z začasno zaščito na začetku težko dostopna in jih bodo lahko začeli opravljati šele sčasoma, je opozoril Modrijan. Tudi v Uradu za oskrbo in integracijo migrantov se po besedah Primoža Jamška zavedajo, da je težko stopiti korak nazaj in opravljati nižje kvalificirano delo. "A nekje je treba začeti, imejte to samo kot odskočno desko," je nagovoril navzoče.

Pravica do dela je sicer po njegovih besedah osnovna pravica, ki daje ljudem dostojanstvo, zato želijo v uradu beguncem omogočiti čim bolj normalno življenje. Ker so se pri pri zaposlovanju oseb z začasno zaščito v praksi pokazale številne težave, jih bodo poskusili reševati z novim zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb, je napovedal Jamšek. Kot je pojasnil, je predlog v fazi končnega usklajevanja besedila. Z njim bodo med drugim reševali stanje, ko bodo begunci, ki so se zaposlili, želeli ostati v Sloveniji in še naprej opravljati delo.

Okrogle mize in posveta so se udeležili tudi ukrajinski begunci, ki so želeli izvedeti, kakšne so njihove zaposlitvene možnosti. Te so jim predstavili tudi nekateri delodajalci, ki imajo posebne programe zaposlovanja beguncev, med drugim Ikea in Petrol.