Sorodna novica KPK preučuje morebitno navzkrižje interesov državne sekretarke na ministrstvu za okolje

Odbor je v današnjem nadaljevanju seje, ki je bila minuli teden prekinjena, k predlogu zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) - ki bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostih območij za sončne in vetrne elektrarne ter bo določil tudi, kje je sončne elektrarne obvezno postaviti - na predlog koalicije sprejel dopolnila k veliki večini členov.

Z njimi so med drugim upoštevali nekatera opozorila zakonodajno-pravne službe DZ, je pa ta opozorila, da ne vseh - med drugim glede ustavnih načel delitve oblasti, zakonitosti in enakosti.

Odbor je zavrnil predlog SDS-a za amandmaje, s katerimi bi črtali vse člene zakona, med drugim, kot so navedli, zaradi opozoril zakonodajno-pravne službe o morebitni neustavnosti zakona.

V SDS in NSi so sicer znova neuspešno predlagali, da bi odbor obravnavo zakonskega predloga prestavil.

Černač: Prisilna solarizacija

Černač in Žakelj sta ponovila očitke, da zakon ureja samo postavitev sončnih in vetrnih elektrarn ter ne spodbuja rabe ostalih virov, kot sta vodna in geotermalna energija ter tudi jedrska energija. Černač je bil oster do predlaganih določil, da bi bila postavitev sončne elektrarne obvezna za novogradnje objektov in prizidave s streho površine nad 1000 kvadratnih metrov in parkirišč, večjih od 1000 kvadratnih metrov, ter na obstoječih objektih s streho, večjo od 1700 kvadratnih metrov. Rok za postavitev bi bil glede na predlog od dveh do desetih let.

"Gre za prisilno solarizacijo," je menil Černač in poudaril, da bi morali namesto prisile uporabljati spodbude. Tudi sicer za postavitev sončnih elektrarn ne bi bil potreben poseben zakon, je dodal, kar da kažejo postavitve velikih elektrarn v zadnjih letih.

V koaliciji pa so poudarjali, da se že tako zamuja z ukrepanjem za omejitev segrevanja ozračja in da je treba pospešiti postopke. Tomaž Lah (Svoboda) je dodal, da se z razvojem določene zahteve zaradi podnebja uvaja tudi na drugih področjih, kot so goriva in uporaba materialov pri gradnji. "Če želimo v zeleni prehod, moramo sistematično izkoristiti energijo sonca," je poudarila Nataša Sukič (Levica) in ocenila, da bo sledilo spodbujanje rabe tudi drugih obnovjivih virov energije.

Hinko Šolinc z ministrstva je glede obvez dejal, da jih vsebuje že pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, dodane so obveznosti glede prizidav in parkirišč, sicer pa da je "škoda vsakega vsakega kvadratnega metra" in da je "to, da delamo parkirišča za eno namensko rabo, največja neumnost". Pojasnil je, da je razmeroma dolgo prehodno obdobje za obstoječe objekte, od dveh do 10 let, namenjeno tudi temu, da bodo lahko investitorji pridobili državne spodbude.

Ob predlogu glede določitve potencialnih prednostnih območij za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn je Predraga Bakoviča (SD) zanimalo, koliko bodo lokalne skupnosti lahko glede tega še soodločale. Tanja Pucelj Vidovič z ministrstva je dejala, da je pri odločanju kot za vsako prostorsko načrtovanje predvideno sodelovanje javnosti in občin kot nosilcev urejanja prostora. Želijo obrniti sedanji način, ko dajo investitorji pobudo za umestitev naprav v prostor, tako da bi imela iniciativo država.