Predvidena je rešitev, po kateri bi se število predstavnikov, zaposlenih v svetih zavodov, zmanjšalo, število predstavnikov ustanovitelja oziroma občin pa povečalo. Predlog novele zakona so v državni zbor (DZ) vložili poslanci koalicijskih SDS, NSi in SMC ter poslanca manjšin.

Po zdaj veljavnem zakonu v svetih šol in vrtcev, ki med drugim imenujejo ravnatelje, sedijo trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki staršev in pet predstavnikov zaposlenih. Predlog poslancev koalicije pa predvideva, da bi bilo v svetu po novem pet predstavnikov ustanovitelja in le trije predstavniki zaposlenih, je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić.

Posvet z naslovom Politizacija slovenskih vrtcev in šol? je pripravila komisija DS-ja za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na njem pa so spregovorili o možnih učinkih predlaganih sprememb, ki posegajo v koncept organizacije in vodenja vrtcev in šol. Kot je v uvodu spomnil predsednik komisije Branimir Štrukelj, spremembe v temelju spreminjajo razmerja med člani v svetih vrtcev in šol. S povečanjem števila predstavnikov ustanoviteljev na pet od skupno enajst članov se po njegovem prepričanju izrazito povečuje vpliv politike na izbiro ravnateljev ter na delovanje vrtcev in šol. Zmanjševanje števila zaposlenih v svetih zavodov po njegovem mnenju pomeni, da predlagatelj pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih ali da se mu dozdajšnja izbira ravnateljev ne zdi ustrezna.

Škrinjar: Ravnatelj je prisiljen biti všečen

Štrukljevim navedbam je oporekala poslanka SDS-a Mojca Škrinjar, ki je v imenu predlagateljev predstavila novelo zakona. Predlog je namreč v zakonodajno postopek v začetku septembra vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS). Sedanjo sestavo sveta zavoda, v katerem so trije predstavniki ustanovitelja, pet zaposlenih in trije predstavniki staršev, je označila za unikum. "Bistvo spremembe, za katero vas skrbi, katere so pristojnosti sveta, je odveč," je dejala. Po njenih navedbah je v pristojnosti sveta poleg sprejemanja poslovnega in finančnega načrta tudi imenovanje ravnatelja oz. direktorja v zavodih.

Ob tem je spomnila na naslov posveta in se vprašala, ali ni bila politizacija primera v Osnovni šoli Prebold, kjer "smo imeli primer nerazumnega ravnanja ravnatelja, ustanovitelj pa je bil dobesedno brezzobi tiger", torej brez moči. Ravnatelju vedno ostaja pedagoška avtonomija, je dodala.

Ravnatelj je zdaj imenovan na tak način, da je prisiljen biti všečen zaposlenim, meni poslanka Škrinjar: "Ravnatelj, ki ne izhaja iz samega kolektiva – kot je primer dekana, bo ravnal v veliko primerih tudi všečno, zato ker je njegovo delovno razmerje vezano na to, ali ga bo ponovno svet imenoval ali ne".

Štefanc: "Gre za politizacijo".

Pedagoška stroka predloga ne podpira. Ključen problem je zmanjševanje vpliva zaposlenih na račun povečevanja vpliva lokalne politike, je na posvetu v državnem svetu opozoril Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete: "Gre za politizacijo šol in vrtcev brez vprašaja, in to na račun šibkejše vloge zaposlenih".

Da je predlog s strokovnega vidika zelo problematičen, poudarjata tudi Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta in razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek: "Nujno bi bilo, da bi predlagatelj napisal in razložil vsaj en strokovni razlog, morda dva in ju podkrepil z znanstvenimi strokovnimi izsledki, zakaj se število strokovnih delavcev v sestavi sveta manjša." Sedanji sistem po njenih besedah dobro deluje in nobena od zainteresiranih skupin v svetu ne sme imeti večine, ki bi ji omogočila, da sama odloči o programu dela zavoda ter o imenovanju in razrešitvi vodstva.

Nekdanjega šolskega ministra in predavatelja na pedagoški fakulteti Slavka Gabra predvsem moti, da o teh spremembah ni opravljena javna razprava. "Poslanke in poslanci, ki vlagajo ta zakon, sporočajo, da ne cenijo tega, kar delate, vi niste tisti, ki bi vam zaupali in podobno. To je napačno sporočilo," je dejal in poudaril, da naj se še enkrat premisli o nameravani spremembi, ki bo otežila že tako zahtevno delo v šolah in vrtcih.

Epih: Pri imenovanju ravnateljev naj prevladuje stroka

Predlaganim rešitvam ostro nasprotujejo tudi ravnatelji. Predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije Romana Epih: "Nikakor ne moremo dovoliti, da bi bilo kadrovanje ravnateljev politično, prevladuje naj stroka. Sem ena tistih ravnateljic, ki moram biti všečna že tri mandate, zdaj bom zakorakala v reelekcijo, tako da se že tresem".

Kritičen je tudi predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan: "V takšnem sistemu na takšen način ad hoc spreminjati tako pomemben zakon, kot je ZOFVI, je skrajno neodgovorno." V razvitih demokracijah, tako Pečan, se s politiziranjem delovanja in vodenja osnovnih šol praktično nihče ne ukvarja, zato ker je vsem v interesu, da šola čim bolje deluje.

Skupnost občin predlog podpira

Državni svetnik in ravnatelj Šolskega centra Ptuj Rajko Fajt pa je v razpravi pripomnil, da skupnost občin predlog podpira in da zanj kot ravnatelja ni pomembna sestava sveta, če delajo v redu in v korist dijakov.

Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta je med drugim poudaril pomisleke glede predlagane obravnave zakona po hitrem postopku.

V zvezi aktivov svetov staršev pa menijo, da bi morala biti sestava svetov bolj uravnotežena, je še poročal Radio Slovenija.