Največji delež priseljencev ima Luksemburg (46,5 odstotka), najmanjšega pa Poljska (1,8 odstotka). Slovenija je ena izmed štirih držav – skupaj s Hrvaško, Švedsko in Nizozemsko – z največjim deležem priseljencev, ki so tudi državljani teh držav.

Državljanstvo Slovenije ima 55 odstotkov priseljencev, med tistimi, ki so se v Slovenijo priselili pred njeno osamosvojitvijo, pa je takih 94 odstotkov. Priselitve iz drugih republik tedanje Jugoslavije so se takrat štele za notranje selitve, zato so številni priseljenci s teh območij ob osamosvojitvi lahko enostavno pridobili državljanstvo Slovenije, so zapisali v državnem statističnem uradu.

V prvih osmih mesecih po osamosvojitvi Slovenije je tako državljanstvo Slovenije pridobilo približno 170.000 ljudi, v zadnjih desetih letih pa 15.000, od tega 70 odstotkov državljanov držav z območja nekdanje Jugoslavije.

Med novodobnimi priseljenci je šest odstotkov takih, ki so že ob priselitvi v Slovenijo imeli državljanstvo Slovenije, nekaj več kot trije odstotki pa so državljanstvo pridobili po priselitvi.
T. i. novodobni priseljenci v Sloveniji so prišli v Slovenijo iz 163 različnih držav sveta: največ iz držav Azije (45), iz 43 držav Afrike ter iz vseh držav članic EU (28). Bosna in Hercegovina je izvorna država 43 odstotkov novodobnih priseljencev v Sloveniji. Sorazmerno najbolj se je povečalo število priseljencev s Kosova, in sicer za dvakrat v primerjavi s številom od tam priseljenih do leta 2007.

Povprečen novodobni priseljenec

Po podatkih Sursa je povprečen novodobni priseljenec, ki je v Slovenijo prispel med letoma 2008 in 2017, moški, star med 30 in 39 let (trije od desetih), živi pa sam (več kot 30.000). Je tuji državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji (53 %) in se je v Slovenijo priselil iz Bosne in Hercegovine (vsak četrti). Prebiva v eni od mestnih občin (vsak drugi), je zaposlen (57 %) in ima poklicno izobrazbo (38 %).

Novodobni priseljenci prebivajo v manjših stanovanjih kot prebivalstvo na splošno, skoraj vsak peti pa živi v samskem domu oz. podobnih nastanitvah za večje ljudi. Njihova izobrazba je v povprečju nekolika nižja kot pri tistih, ki so se priselili do leta 2007, skoraj vsak drugi med njimi dela v industriji ali gradbeništvu. V tej skupini priseljencev je 11 odstotkov otrok, medtem ko jih je med celotnim prebivalstvom 15 odstotkov, še kažejo podatki Sursa.

Mednarodni dan migrantov zaznamujemo od leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990.