Ob vložitvi interpelacije proti ministru za kmetijstvu Milanu Pogačniku zaradi vrnitve treh bulmastifov njihovemu lastniku, znanemu ljubljanskemu zdravniku Sašu Baričeviču, je predsednik SLS-a Radovan Žerjav dejal, da zadeva Baričevič dokazuje, da imamo v Sloveniji dve pravni državi, eno za t. i. malega človeka, kot je Tržičan Stanislav Meglič, ki še vedno čaka na pravni epilog svoje zadeve, druga pravna država pa je za tiste, ki imajo zveze in denar in ki lahko dosežejo vse. MMC je zato povprašal štiri pravne strokovnjake, ali Žerjavova teza drži.

Teršek: Pravna država ni enaka za vse ljudi
Ustavni pravnik Andraž Teršek meni, da imamo v Sloveniji tudi tisti dve različni pravni državi ali dva različna obraza ene same, ki ju lahko opazujemo in občutimo z zornega kota vključenih posameznikov. "Prepogosto pridemo do ugotovitve, da pravna država za vse ljudi ni povsem enaka. Ljudje s takšnimi ali drugačnimi privilegiji v družbi imajo prepogosto drugačen položaj tudi v sistemu pravne države, če jih primerjamo z drugimi ljudmi brez privilegijev ali celo z ljudmi, ki jih realnost potiska proti družbenemu robu."

Teršek, sicer predavatelj na Univerzi na Primorskem, je pojasnil, da se včasih to kaže tako, da pravna država nadzorno ali kaznovalno ljudi s privilegiji sploh ne zaobjame. Drugič tako, da je do njih prizanesljivejša. Tretjič tako, da ti ljudje lažje in hitreje uresničijo svoje pravice ali druge interese. Nenazadnje pa tudi tako, da ti ljudje neposredno vplivajo na značilnosti in procese pravne države, je prepričan.

"Stopnja pravne zavesti je nizka"
"Majhnost države in medsebojna poznanstva med ljudmi sicer še ne pomenijo, da je vse skupaj ena sama mreža korupcije, elitizma in klientelizma. Po drugi strani pa se prepogosto izkaže, da je tudi ali prav to naša družbena realnost," je poudaril.

Kot meni, je stopnja pravne zavesti nizka, posebej nizka je zavest o odgovornosti pri ljudeh na javnih položajih in z javnimi funkcijami. "Tudi zavest o pomenu in vsebini njihove politične odgovornosti. Ti ljudje si prepogosto lastijo svoje položaje in jih izrabljajo izključno v svojo korist," je še ocenil ustavni pravnik.

"Sporno, če so odvetniške pisarne povezane s centri moči"
Tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pritrjuje tezi o dveh pravnih državah. "Jasno je, da si tisti, ki ima denar, lahko zagotovi kvalitetno pravno pomoč, tisti, ki nima denarja, pa si ne more najeti drage odvetniške pisarne," je dejal in nadaljeval, da pa je druga zadeva, če so take odvetniške pisarne, mimo svoje odvetniške službe, povezane s centri moči.

"Vzemimo za primer, denimo, odvetniško pisarno Senica in partnerko odvetnika Mira Senice, Katarino Kresal, ki je ministrica za notranje zadeve. Tudi če ne zlorabljajo tega položaja, v tako majhni državi vsi vedo za te relacije," je poudaril in opozoril, da so osebam, ki vodijo postopke, njihovi predstojniki osebe, ki so prek teh relacij vpletene v te zadeve. Toda po Jerovšekovem mnenju tako ni samo pri nas, ampak tudi drugod po svetu.

"Ne neki način torej imamo dve pravni državi, še zlasti v tako majhni državi, ko se ne spoštujejo pravni insituti, kot je institut izločanja in izključitev možnih povezav, ki so v tem primeru lahko objektivno dejstvo," je prepričan Jerovšek, ki pa se mu ne zdi sporno, da je odvetniška pisarna Senica, če ni drugih povezav, naredila vse za Baričeviča.

"Hitro sprejete tudi odločitve v škodo Baričeviča"
Tezi o dveh pravnih državah pa nasprotuje predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen. "Res je, da je vedno več postopkov, kjer posameznik potrebuje pravno pomoč. Na drugi strani pa imamo precej razvejan sistem brezplačne pomoči. Torej lahko stranke, ki nimajo sredstev, s pomočjo državo pridejo do pravnega zastopanja. Drugo vprašanje pa je, ali se ti odvetniki, ki jih lahko posamezniki še posebej plačajo, bolj potrudijo. Tega ne vem."

Po njegovih besedah je v zadevi Baričevič na prvi pogled res nenavadno, da je postopek tekel zelo hitro. "Toda treba je vedeti, da so bile zelo hitro sprejete tudi vse odločitve, ki so bile sprejete v škodo Baričeviča," je poudaril in dodal, da so bili pri skoraj vseh pravnih postopkih pri odločanju o vrnitvi psov podani predlogi za začasno odredbo. Ti so pa že po naravi hitri postopki, je dodal.

Megličeva zadeva naj bi bila bolj zapletena
Testen je lani novembra ob dnevu slovenskega pravosodja opozarjal, da v Sloveniji naraščata populizem in antiliberalizem in da se v javnosti vse bolj razširja teza o dveh, med seboj nasprotujočih si polih slovenske družbe, "poštenem ljudstvu" in "pokvarjeni eliti". Zato smo ga vprašali, ali se mu ne zdi, da lahko takšni primeri, kot je afera Baričevič, med ljudmi utrjujejo prepričanje, da je prej omenjena teza resnična.

"V delu javnosti se ustvarja tak vtis," je odgovoril Testen. Ob tem je zatrdil, da je pogledal vse sodbe v tej zadevi in lahko odgovorno reče, da v nobeni sodbi ni našel sledov, da bi bil kateri koli sodnik ali celo sodstvo kot institucija del te domnevno pokvarjene elite. "Ni nobenih povezav s temi domnevno vplivnimi krogi."

Predsednika vrhovnega sodišča moti, da postopek glede odškodnine Megliču, ki so ga leta 2006 napadli in hudo poškodovali Baričevičevi bulmastifi, traja tako dolgo. "Upoštevati pa je treba, da je odločitev o takem odškodninskem zahtevku mnogo zahtevnejše ter zahteva več pravne in dejanske presoje kot pa odločanje o dodelitvi treh psov," je pojasnil in dodal, da na dolžino postopka vpliva tudi različna obremenjenost različnih sodišč. Tako upravno sodišče deluje dokaj ažurno, civilna sodišča po so bistveno bolj "zasuta" z zadevami, še pravi Testen.

Pirnat: Ni pravne države, če imaš dve pravni državi
S Testenom se strinja pravni strokovnjak in dekan Pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat, ki prav tako ne pritrjuje tezi o dveh pravnih državah. Seveda se dogajajo napake na sodiščih in v upravi, temu je tudi namenjen ves sistem pravnih sredstev, je poudaril. Glede domnev o vplivanju - ali na uradne osebe ali na sodišče - pa je povedal, da jih je treba dokazati v kazenskem postopku.

Pirnat ne izključuje možnosti, da v posameznih primerih prihaja do vplivanj. "Da bi pa obstajali kot sistem dve pravni državi, temu pa odločno nasprotujem. To bi v bistvu pomenilo, da nimaš pravne države, če imaš dve pravni državi."

Iz zadeve Baričevič ni mogoče sklepati, da se družbena moč, status in denar, ki ga ima posameznik v družbi, odražajo tudi v pravnih postopkih, meni Pirnat. "Gotovo je bil to v vseh pogledih poseben primer, zato tej tezi ne pritrjujem. Res pa je, če se dokaže, da je prihajalo do vplivanja, je to treba zagotovo preganjati. To so kazniva dejanja - bodisi je nekdo zlorabil svoja pooblastila ali je prišlo do podkupovanja ali nedovoljenega vplivanja. Ne morem pa pritrditi splošni oceni, da gre za sistem, v katerem si premožni privoščijo več," je še dejal.