Na ljubljanskem okrožnem sodišču so na sojenju zaradi poslov družb SCT in Big Trading zaman čakali nekdanjega predsednika uprave SCT-ja Ivana Zidarja, ki naj bi bil po besedah njegovega odvetnika preveč bolan, da bi se udeležil obravnave. V zaporu na Dobu pa se prav tako še ni zglasil nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, ki je bil obsojen na sedem let zapora zaradi oškodovanja Pivovarne Laško, saj naj bi čakal na nujno operacijo srca. Oba primera, ki sta v zadnjih dneh osvetlila problematiko izogibanja sodnim postopkom in prestajanju zapornih kazni, sta bila povod, da so v studio Odmevov povabili pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bi pojasnil nastajanje novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in odgovoril še na nekaj drugih vprašanj. Z njim se je pogovarjal Igor Bergant.

Poslanci državnega zbora naj bi o petih zakonih vaše ekspresne pravosodne minireforme razpravljali čez mesec dni. Ste pa pred kratkim napovedali tudi spremembe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Kako daleč ste z njimi?
Ta primer Bavčarja, ki je z vso silovitostjo naplavil problem izogibanja prestajanja zaporne kazni, pa ga ne želim konkretno komentirati, ker je lahko tudi upravičen, je splošen primer v slovenskem sodstvu. Zdravniška opravičila za izostanke z glavnih obravnav, zdravniška opravičila za prestajanje zaporne kazni. Po pregledu, ki smo ga opravili na ministrstvu za pravosodje, ima s tem probleme vsako drugo okrajno ali okrožno sodišče. Zato smo že novembra začeli pripravljati novelo zakonodaje na tem področju, novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je obsežna novela, ima čez 60 členov, in rešuje tudi ta problem, povečuje hitrost komunikacije med sodišči in upravami zaporov, odpravlja kup birokratskih ovir, po drugi strani pa uvaja tudi nekatere zaščitne elemente za varstvo človekovih pravic, na katere je opozarjala tudi že varuhinja človekovih pravic. Novela je zdaj v strokovnem usklajevanju, pričakujemo, da jo bomo najpozneje do konca meseca poslali na vlado in potem v državni zbor po rednem postopku, saj gre za materijo, ki se dotika človekovih pravic.

To je pomembno, po rednem postopku. Povzeli smo dva primera pravnomočnih obsojencev. Ali bodo spremembe zakona v predlagani obliki lahko preprečile takšno, recimo temu, zmedo, kot se je pojavila zdaj?
Zmedo vsekakor. Treba pa je javnosti povedati, da ne bodo preprečevale tega, tega tudi ne smejo, da resno bolni ljudje ne bi bili zaščiteni pred odhodom v zapor. A je treba ločiti, to je civilizacijska pridobitev, imeli smo v preteklosti že primere, ko so dva dni pred porodom pripeljali nosečnico na Ig, kar je tudi nesprejemljivo. Spet, ne navezujem se na ta primer. Pomembno je vedeti, da je treba te postopke objektivizirati, zaupati pooblaščenim zdravnikom, ker mislim, da ga ni lečečega zdravnika, ki bi nekomu, v interesu zdravljenja, predpisal udeležbo na glavni obravnavi ali pa odhod v zapor. To je stres, treba se je zavedati, da je tukaj presoja drugačna kot presoja osebnega zdravnika, ki je zadolžen in odgovoren za tvoje zdravje. Gre za presojo izvedenca oz. pooblaščenega zdravnika ali referenčnega centra, ki mora oceniti, ali bi se nekomu zdravje resno poslabšalo ali bi bilo ogroženo, če bi odšel v zapor. Slovenski zapori nimajo bolnišnic v zaporih, slovenski zapori uporabljajo storitve javne zdravstvene mreže, slovenski zapori niso "ruski zapori". Tudi v zaporih so ljudje operirani, so odpeljani v javno zdravstveno mrežo in zgolj neka bolezen ne more biti razlog za to, da nekdo ne prestaja zaporne kazni, na katero je bil pravnomočno obsojen.

Še o dveh kadrovskih zadevah bi vas rad vprašal. V vaši pristojnosti kot ministra so tudi področja organizacije, statusa in nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva. Opozicijski SDS je državnotožilskemu svetu konec preteklega tedna dal pobudo za začetek postopkov za razrešitev generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaradi imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva. Kakšen je vaš komentar?
Ne bom rekel, da je sistem nadzora nad državnim tožilstvom in preglednostjo delovanja državnega tožilstva optimalen. Bom pa rekel, da smo v tem konkretnem primeru eno, če dovolite izrazu, mašo že imeli v parlamentu in na odboru za pravosodje, kjer sta vlada in ministrstvo za pravosodje temu predlogu nasprotovala. V konkretnem primeru ocenjujemo, da še ne vidimo razlogov, da bi sprožili kakršne koli postopke za razrešitev generalnega državnega tožilca, poleg tega pa je treba vedeti, da v povezavi s to konkretno zadevo obstajata še en sodni spor, v povezavi s komisijo za preprečevanje korupcije, in inšpekcijski postopek. Tako da to vidim kot preuranjeno in predvsem politično potezo.

Še za en komentar vas prosim, ki se že navezuje na naslednjo temo - gre za primer resne grožnje pravni državi, kakor je petkovo zavrnitev državnega zbora predlagane kandidatke za mesto višje sodnice v Celju danes označil predlagatelj, Sodni svet.
Da, mislim, da se je prvič v več kot 20 letih zgodilo, da je parlament zavrnil predlog Sodnega sveta. Sodni svet je pri nas po ustavi sui generis vrhovni kadrovnik na sodno funkcijo, vendar ima po zakonu vlogo tukaj tudi državni zbor. Že v preteklosti so nas mednarodne organizacije pozivale in opozarjale, da je čas za razmislek, da se iz državnega zbora ta pristojnost umakne, ker obstaja nevarnost politizacije, in smo jo v primeru imenovanja več predsednikov vrhovnega sodišča tudi videli. Mislim, da je čas za ta premislek danes prišel, bi pa ob tem povedal še, da bo moral tudi Sodni svet spremeniti svojo vlogo. To je organ, ki nima niti svojega zakona, ki je v preteklosti že izgubil tudi nekaj postopkov pred upravnim sodiščem. Jaz se zavzemam za to, da se vloga Sodnega sveta okrepi, vendar pod zelo jasnimi in transparentnimi kriteriji.

Ampak ravno zato, ker ste se že večkrat za to zavzeli, da so tudi člani stranke, ki vas je predlagala na mesto ministra in ki ima ime po nekdanjem predsedniku Sodnega sveta, tako glasovali, to ni kakšno posebej krepilno sporočilo Sodnemu svetu?
Mene je to glasovanje presenetilo, zanimivo pa je, da je bila odločitev soglasna, kar kaže na primer, ki ga imamo v Sloveniji, problem zaupanja javnosti v sodstvo, in danes se je ta konflikt izostril še na celotnem političnem spektru. Jaz sem za krepitev Sodnega sveta, vendar tudi nekoliko drugačnega Sodnega sveta, ne mislim personalno, ampak predvsem institucionalno.