Hkrati naj bi proračunska sredstva za stanovanjsko gradnjo povečali na 0,4 odstotka BDP-ja.

Stanovanjsko področje so zanemarjale vse dozdajšnje vlade, cene pa medtem rastejo v nebo. Država je po osamosvojitvi nad stanovanjsko politiko dvignila roke in področje prepustila zgolj zasebnim investitorjem. In posledica? Samo v zadnjih štirih letih so cene rabljenih stanovanj v Ljubljani zrasle za več kot 35 odstotkov.

"Stanovanja postajajo vse bolj luksuzna dobrina. Če gremo pogledat na portal nepremičnine.net, je povprečna cena na kvadratni meter za nakup stanovanja 3.250 evrov, kar pomeni, da tudi, če smo dovolj srečni, da imamo povprečno ali nadpovprečno plačo, potrebujemo zelo velik kredit," meni Maša Hawlina, predstavnica skupščine Kje bomo pa jutri spali.

Veliko mladih je tako opustilo sanje o tem, da bi si nekoč lahko kupili svojo nepremičnino. Zadovoljni bi bili že z dolgoročnim najemom. Toda kakšne so njihove možnosti? Po ocenah nepremičninskih agencij stane mesečni najem rabljenega stanovanja v Ljubljani od 15 do 17 evrov na kvadratni meter. Za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje je tako treba odšteti vsaj dve tretjini povprečne slovenske plače na mesec.

V koalicijsko pogodbo so vladne stranke zapisale obljubo o 10 tisoč novih najemnih stanovanjih, ki naj bi jih prek stanovanjskega sklada priskrbeli v dveh mandatih.

"To pomeni po današnjih cenah kar nekaj več kot milijardo. Mi seveda tega denarja nimamo. Mi imamo z lastnimi sredstvi in krediti do leta 2025 planiranih nekje 300 milijonov, s tem lahko pridemo do približno 3.000 novih stanovanj," pravi Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Kar je premalo, da bi vplivalo na znižanje cen.

"Ne vem, kako lahko vlada tako hitro poskoči, ko recimo kakšen medved zaide v kraje, kjer ni zaželen, medtem ko se več 10 tisoč ljudi vsak dan muči z osnovnimi življenjskimi pogoji. Govorijo in govorijo, a se nič zares ne premakne," opozarja Hawlina.

Ne glede na to, da je dolžnost države, da poskrbi za to področje, zapisana celo v ustavi.