Direktor radia Miha Lampreht je spet izrazil nestrinjanje s členom 86. a novele zakona o medijih, ki določa deleže slovenske glasbe v radijskih programih. Programski svet je na predlog vodstva javnega zavoda brez glasu proti izglasoval sklep, s katerim se je zavzel za enakomerno razpršenost slovenske glasbe skozi ves programski čas na način, da bo njen delež tako v dnevnem kot nočnem času znašal 40 odstotkov.

Kot je opozoril Lampreht, je vseh 39 glasbenih urednikov Radia Slovenija podpisalo dokument, s katerim so se izrekli proti rešitvam, ki jih novela zakona o medijih prinaša glede deležev slovenske glasbe v radijskih programih. "Takšne rešitve izkazujejo globoko nerazumevanje radijskega medija," je dejal član programskega sveta Igor Bergant.

Odbor DZ-ja za kulturo je po odložilnem vetu državnega sveta pred tednom dni sicer spet obravnaval novelo in jo podprl. Novelo naj bi ponovno podprl tudi DZ, nato pa naj bi se koalicija na predlog največje vladne stranke lotila dodatne novelacije zakona.

Spornih 60 odstotkov
V primeru uveljavitve člena 86. a novele v zdajšnji obliki, bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Na seji sveta je generalni direktor zavoda Marko Filli glede njegove razvojne strategije izpostavil stabilizacijo poslovanja, povečanje ciljne gledanosti, poslušanosti in obiska spletnih vsebin ter povečanje dostopnosti in raznovrstnosti ponudbe medijskih vsebin in storitev. Filli je na seznam ključnih projektov uvrstil tudi vzpostavitev sodobnega multimedijskega centra.

Svetniki: Strategija presplošna
Svetniki pa so predvsem očitali, da je strategija zastavljena presplošno. Slavko Kmetič je tako dejal, da gre zgolj za ponovitev že večkrat slišane frazeologije, v kateri ni najti vrednot, ki so značilne za sodobne medijske hiše.

Sašo Hribar je dejal, da Filli ni predstavil strategije, ampak le lepe misli, Jože Osterman pa je pohvalil usmerjenost strategije v razvoj človeških virov. Nekaj svetnikov je ob tem pozvalo vodstvo, naj več pozornosti nameni razvoju koprskega in mariborskega RTV-centra.

Filli nasprotno od svetnikov meni, da je strategija zelo konkretna, strnjena in temelječa na prepričljivi metodologiji. Namen strateškega dokumenta po njegovih besedah ni v naštevanju vseh aktivnosti za dosego zastavljenih ciljev.

V vodstvu zavoda so medtem v sporočilu za javnost navedli, da je bilo v letu 2015 "ustvarjenih 127.331 tisoč evrov celotnih prihodkov. Javni zavod je leta 2015 ustvaril presežek prihodkov nad odhodki v višini 16 tisoč evrov."

Radio ohranja pozitiven trend rasti
RTV Slovenija je "tudi v letu 2015 ostala ponudnik radijskih vsebin z najvišjim skupnim dnevnim dosegom v Sloveniji in ohranja pozitiven trend rasti."

Glede delovanja Televizije Slovenija vodstvo poudarja, da so okrepili 2. program in "ga obogatili z lastnim in s tujim programom ter bolje profilirali programe. V skladu z načrtom so statutarno povezali informativni in parlamentarni program in postavili temelje programsko-produkcijski celoti informativnega programa".

Novosti na MMC-ju, ki utrjuje svoje mesto
Vodstvo je še izpostavilo novosti Multimedijskega centra (MMC), med drugim portal 25let.si ob 25. obletnici plebiscita in osamosvojitve, projekt Tematski dan, ki so ga nadgradili v nov spletni format poglobljenih zgodb MMCpodrobno, e-časopis MMCteden ter podcast Številke.

Po številu ogledov spletnih strani se je spletno mesto rtvslo.si v zadnjem četrtletju lanskega leta utrdilo na drugem mestu med novičarskimi portali, po številu obiskovalcev pa ostaja na tretjem mestu.