Število avtomobilov, ki jih uporabljajo fizične osebe, se je v obdobju med letoma 2000 in 2010 povečalo za 20 odstotkov, medtem ko je uporaba javnega prometa upadla za 40 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urada republike Slovenije. V sistemu, v katerem so državljani na lestvici porabe družinskega proračuna za posedovanje in vzdrževanje avta v Evropi na 2. mestu (pred nami je le Luksemburg), je zelo težko vzpostaviti dober javni prevoz potnikov, je za MMC povedala Marjeta Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus, kjer so pred kratkim zaključili projekt Mobilizacija za javni potniški promet. Rezultati niso navdušujoči.

Boren odziv občin
Društvo je razočarano predvsem nad odzivom občin. Ta je bil boren, saj so se dogodkov udeležile predvsem mestne občine in le malo manjših občin, ki trdijo, da jih država zapostavlja, posebej če so jim linije JPP-ja ukinili.

Cena javnega potniškega prometa igra pomembnejšo vlogo le za dijake in manj premožne, medtem ko delovno dejavni prebivalci kot razlog za neuporabo mestnih avtobusov in vlakov navajajo predvsem nizko pogostost in počasnost, delno pa tudi neudobnost.

Kje je najbližja avtobusna postaja?
"Marsikdo niti ne ve, kje ima najbližjo avtobusno postajo in kako sploh začeti uporabljati JPP, saj ga ni uporabljal nikoli v življenju," je dejala Benčinova. Društvo zato predlaga, da se ljudje malo pozanimajo o voznih redih, si naredijo načrt, kako bodo šli na delo z JPP-jem, in naj kak teden pri tem vztrajajo. "Nekateri bodo presenečeni, kako hitro in poceni se lahko pripeljejo do službe/šole, nekateri pa bodo ugotovili, da gre za izgubo časa. Vendar je treba poskusiti, preden se odločimo blatiti JPP. Ljudje se bojijo sprejemati sisteme, drugačne od ustaljenih tirnic," je dodala.

Deluje, kjer se to "izplača"
Javni potniški promet je najbolje urejen v osrednjeslovenski regiji, kjer je tudi gostota prebivalstva največja in se zato "izplača", primere dobrih praks pa je najti tudi drugod po Sloveniji, npr. v Novi Gorici, Velenju in Škofji Loki, kjer pa peša pogostost. V večjem delu države pa je urejenost javnega prevoza slaba, potniške linije so nedonosne in se še naprej ukinjajo. Zaradi slabih povezav ga prebivalci ne uporabljajo, in to vodi v začaran krog, je pojasnila Benčinova, ki opozarja na napačnost takšnega pristopa.

Ponudniki so v finančnih škripcih, država pa JPP mačehovsko financira, zato se raje odločijo za ukinitev linij, na katerih se vozi le peščica potnikov, pravi Benčinova in opozarja na napačnost takšnega pristopa, saj v Sloveniji živi veliko ljudi, ki zaradi zdravstvenih in starostnih razlogov nimajo dostopa do osebnega vozila.

Financiranje nujno iz javnih sredstev
Javnega potniškega prometa ne smemo prepustiti trgu, še opozarjajo v društvu Focus, saj imajo težave zaradi stroškov (gorivo in fiksni stroški) tudi v najbolje urejenem Ljubljanskem potniškem prometu, ki ga financira občina. "Kakšne so torej šele težave tistih ponudnikov, ki vozijo po območjih, kjer so linije nedonosne. Prav zato bi moral biti javni potniški promet vedno sofinanciran z javnimi sredstvi in ne prepuščen zakonitostim trga," je dodala.

Boljši JPP, bolj kakovostno življenje
Država je sicer izrazila naklonjenost izboljšanju JPP-ja, a so dokumenti, ki so o tem pripravljeni, nezavezujoči, problematiko izpostavlja Focus. Vlado pozivajo, naj javni potniški promet postavi kot prioriteto razvoja Slovenije, saj je na točki, "ko ga lahko izbrišemo z obličja ali pa začnemo pospešeno vlagati vanj". "Nekateri mislijo, da lahko preživimo brez JPP-ja, vendar učinkovit JPP pomeni (vsaj v razvitih državah) visoko kakovost bivanja (ekonomski, socialni, zdravstveni in okoljski vidik). Veliko ljudi je še vedno odvisnih od JPP-ja, in če ta ne bo urejen, bodo ti ljudje postali še bolj nekonkurenčni, " je dejala Marjeta Benčina.

Kje je torej potreben največji premik: v glavah ljudi ali v delovanju države? "Potrebna bosta oba premika in bosta zahtevala veliko energije, vendar se bo moral zgoditi najprej tisti na ravni države," je zaključila Benčinova.