Sorodna novica "Kras je najzahtevnejše področje za obnovo gozda. Sadi in seje se praktično v kamen."

Prostovoljci so drevesa sadili na površinah, ki so jih prizadeli naravne ujme ali podlubniki, v primeru Krasa pa požar, so sporočili iz družbe Slovenski državni gozdovi.

Približno 6000 sadik avtohtonih drevesnih vrst hrasta, češnje, jelke, macesna, duglazije, kostanja, gorskega javorja, bukve in gradna so posadili na štirih lokacijah, to je na Kočevskem v bližini vasi Polom, nad Lovrencem na Pohorju, v Smrečju pri Bohorju in v Mošah pri Medvodah.

V bližini Renč na Goriškem Krasu pa je na 2,5 hektarja površine poleg sajenja 300 sadik dreves potekala tudi setev 24 kilogramov semen avtohtonih drevesnih vrst topokrpega javorja, maklena, lipovca in lipe. Setev semen drevesnih vrst na površini, ki jo je prizadel lanski veliki požar, je posebnost letošnje akcije.

Akcije se je na Krasu udeležil tudi premier

V prostovoljski akciji v Renčah je sodeloval tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je ob tem dejal: "Lani poleti, ko smo bili tukaj, je bila situacija zelo napeta, grozna. Požar je požrtvovalnim gasilcem uspelo obvladati. Preprečevati moramo požare, zato gremo v nakup tehnike in letal za gašenje."

Golob je izrazil zadovoljstvo nad začetkom prostovoljske akcije sajenja dreves. Prostovoljstvo je eden od načinov, kako lahko vsak med nami pomaga naravi, je poudaril. Verjame tudi, da bodo Kras vse leto obiskovali ljudje iz Slovenije in izkazali svojo skrb do narave in gozdov.

"Lani poleti po požaru je bilo videti grozno, zdaj, ko je pomlad in ko stvari že brstijo, pa je upanje, da bo škoda zaradi velikega požara morda manjša, kot je kazalo lani, in da si bo narava sama opomogla. Naša dolžnost je, da ji pri tem pomagamo in da tam, kjer je bilo opustošenje zaradi požara največje, poskušamo zasaditi nova semena in drevesa, da si bo Kras čim prej opomogel," je v izjavi za medije poudaril premier.

Letošnji datum prostovoljske akcije sovpada z mednarodnim dnevom gozdov, ki ga je za 21. marec leta 2012 razglasila Generalna skupščina ZN-a.

Saditi drevesa je preprosto opravilo, pravijo v družbi Slovenski državni gozdovi. Akciji se tako lahko pridruži kdor koli. Na vseh lokacijah bodo navzoči tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije in Slovenskih državnih gozdov, ki bodo svetovali pri delu.

S potekom akcije je zadovoljen tudi glavni direktor Slovenskih državnih gozdov Marko Matjašič. Kot je dejal v izjavi za STA, so prostovoljci danes na petih lokacijah po državi posadili približno 6000 sadik in 24 kilogramov semen. Letošnje akcije se je skupaj udeležilo približno 600 prostovoljcev, od tega približno 200 na lokaciji na Goriškem Krasu, kjer je drevesa sadil premier Golob.

"Zelo smo bili veseli, da si je predsednik vlade vzel čas in z nami sadil ter s tem dal pomen obnovi gozdov," je poudaril Matjašič. Ob tem je poudaril, da so razmere za obnovo gozda na Krasu zelo težke, "tako rekoč sadimo med kamenjem in z vsakim uspehom na dolgi rok smo zadovoljni".

Matjašič je izrazil tudi zadovoljstvo, da so se akcije udeležile tako rekoč vse generacije. Med prostovoljci je bilo veliko osnovnošolcev in predstavnikov različnih društev, kot so taborniki, skavti, na pomoč je priskočil tudi zavod za gozdove, je navedel. "Namen teh akcij je ozaveščanje prebivalcev o pomenu obnove gozda. Na dolgi rok si vsi želimo kakovosten gozd in naš namen je, da akcijo vsako leto ponovimo," je še dejal Matjašič.

Dan sajenja medovitih rastlin

Po različnih krajih Slovenije je potekal tudi dan sajenja medovitih rastlin, ki ga je organizirala Čebelarska zveza Slovenije.

K sajenju medovitih rastlin, na katerih si čebele nabirajo potrebno medičino in cvetni prah za svoj razvoj, hkrati pa opravljajo nemoteno opraševanje sadja in zelenjave, so pozvali tudi občine, lokalne skupnosti, podjetja in posameznike.

"Posaditvi medovitih rastlin lahko namenite tudi svoj del površin ob domu, na vrtu ali v cvetličnih koritih. Za čebele, opraševalce in skupni planet, da ga ohranimo za prihodnje generacije," so zapisali v ČZS-ju.