Center za avtizem, Zavod iskreni.net in predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic v skupni izjavi za javnost zakoniku nasprotujejo.

"Zakonik bi moral ščititi tudi otroke s posebnimi potrebami"
Predsednica Centra za avtizem Vesna Melanšek opozarja, da bi moral zakonik ščititi tudi otroke s posebnimi potrebami in njihove družine. Kot je izpostavila, družinski zakonik te posebne skupine sploh ne omenja, "kot da te družine sploh niso družine".

Igor Vovk v imenu vodilne družinske organizacije Zavoda iskreni.net izpostavlja, da je temeljna pomanjkljivost zakonika nova opredelitev zakonske zveze in družine. "Definicija je pomembna, saj odraža naš temeljni odnos do stvari. Za vsakega otroka bi si morali želeli, da ima ljubečega očeta in ljubečo mamo, ne zgolj poljubna ljubeča odrasla," je zapisal. Ob tem je še poudaril, da bi morali otrokom, ki so prikrajšani zaradi razhoda staršev, to prikrajšanost čim bolj olajšati. Po njegovih besedah je namreč napačno, če jo označimo kot normalno.

Balažic pa kot tretji podpisnik izjave meni, da novi družinski zakonik vsa razmerja med spoloma ureja na novo, predvsem biseksualno razmerje, in želi izenačiti nekaj, kar biološko ni mogoče.

"Predlagani družinski zakonik ne sledi koristim otrok"
Na Zboru za vrednote o družinskem zakoniku so sodelujoči poudarili predvsem nesprejemljivost določenih členov predlaganega zakonika, o katerem bodo državljani v nedeljo odločali na referendumu. Strinjali so se sicer, da niso slabe vse določbe zakonika, a hkrati jih večina meni, da zakonik ne sledi potrebam in koristim otrok, temveč odraslih.

Po oceni filozofa Bojana Žalca je predlagani zakonik treba zavrniti predvsem zaradi opredelitve družine v 2. členu in določbe o svobodnem odločanju o rojstvu otrok v 60. členu. Med drugim je poudaril, da je prava družina samo skupnost otrok ter njihove biološke matere in očeta, vse ostalo pa da so nadomestne družine. Ta zakonik te razlike ne upošteva, je dejal.

Predsednica društva Deteljica za rejništvo in posvojitev otrok Viktorija Bevc je pojasnila, da ima zakon sicer tudi koristne člene, a nekateri lahko povzročijo veliko škode. Tako je izpostavila 232. člen, ki govori o t. i. enostranskih posvojitvah in med drugim določa, da zakonec oziroma partner, kadar bo želel posvojiti otroka svojega partnerja, ne bo podvržen ugotavljanju primernosti za posvojitev, prav tako mu ne bo treba niti napisati vloge za posvojitev.

Psiholog Hubert Požarnik pravi, da niso vse določbe zakonika slabe, a da bodo kljub temu kratko potegnili otroci. Kot pravi, sicer nima nič proti istospolnim partnerjem, vendar se med drugim sprašuje, ali so šli "predlagatelji zakona, ki se sklicujejo na pravice otrok, vprašat te otroke", če želijo imeti denimo istospolne starše.