Na javni tribuni Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve z naslovom Vloga in pomen stavkovnih gibanj in novih sindikatov v procesih osamosvajanja in graditve demokratične Slovenije je Kmetič med drugim dejal: "Vojna za Slovenijo je bil po drugi svetovni vojni prvi oboroženi konflikt v Jugoslaviji na območju Slovenije. Mi smo takoj ukrepali sindikalno."

"Stavka strojevodij je imela prva politične zahteve"
Spominja se, da je poslal pismo ITF-ju (International Transport Workers' Federation) in ga prosil za pomoč. "Povedal sem, da je JLA izvedel agresijo na Slovenijo. Oni so mi takoj odgovorili in dali depešo vsem sindikatom po svetu s to informacijo in potem je šlo v Beograd čez 500 telegramov, ki so zahtevali od izvršnega sveta, da se ustavi agresija na Slovenijo. O tem se nikjer ne piše, ne govori," je povedal.

"Propadanje države je zbudilo delavce," je prepričan Kmetič. "27. decembra 1988 je prišlo do stavke strojevodij. To je prva stavka, ki je imela politične zahteve. Zahtevali smo odstop predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mikulića, zahtevali smo ustanovitev sindikata in zahtevali smo demokracijo. Ta stavka je bila uspešna in 31. januarja 1989 smo ustanovili prvi neodvisni sindikat v nekdanji Jugoslaviji," je povedal.

Kmetič: To so bile dramatične, zgodovinske stvari
"To so bile dramatične, zgodovinske stvari in pravi čudež je, da smo kot država, kot celota ali pa kot posamezniki, ali pa kot delavstvo to preživeli. Zadeve niso bile enostavne. Delavci smo zaznali, da je treba nekaj narediti," je poudaril.

Spomnil je, da je bilo leto 1991 zelo dramatično. "Neverjetno je, kako se medijsko resnica potvarja, kako se zadeve čisto drugače govorijo, kot so se dejansko odvijale. Danes je na žalost na oblasti opcija, ki je takrat nasprotovala naporom preko Demosa in slovenskega naroda, ki je na plebiscitu večinsko izglasoval zahtevo po svobodni državi," je dejal Slavko Kmetič.

"Danes ne znamo ceniti države"
"Zadeva ni bila samo 10-dnevna, trajala je veliko več časa in imeli smo srečo, da smo skozi šivankino uho prišli do te države, ki pa jo danes na žalost ne znamo ceniti. Spontane prekinitve dela so bile vodene s strani delavstva. Kljub tem da smo imeli zvezo sindikatov, ta sindikat pri vodenju stavk ni naredil nič," je poudaril.

Dodal je tudi: "Čudežno so se pa zbudili leta 1990 in kar naenkrat začeli masovno stavkati. Kje ste bili pa včeraj? Ampak leta 1990 je bilo pa vse narobe in takrat se je sindikat zbudil in vsi vemo zakaj. Ker je pač zmagal Demos, ki je bil njihov ideološki sovražnik, kljub temu da je to grozljivo, kajti Demos ni šel na izključitev."

"Delavski razred je prvi izrazil zahteve po pluralizmu"
Zgodovinar Janko Prunk je povedal, da je že zelo spoznal, kaj je komunizem. "Komunizem na Slovenskem je bil najbolj 'prefrigan', najbolj sofisticiran, najbolj je držal ljudi v neki kontroli. Imeli smo največjega preroka komunizma v tistem času v Evropi, to je bil Edvard Kardelj, ki je bil izurjen na boljševiški način," je dejal.

Strinja se s Kmetičem, da je bila organizacija protestov delavcev spontana. Delavski razred je prvi izrazil zahteve po pluralizmu, po novi stranki, je dejal Prunk.

Prunk: Preveč se poudarja le pomen intelektualcev
"V Sloveniji je bil delavski razred prvi tako razgledan, bister in imel pogum postaviti zahtevo po novi stranki. To je bilo takrat celo kaznivo," je pojasnil.

"Danes se govori vse mogoče. V Sloveniji se zadnje čase govori drugače. Zelo se poudarja, da so bili samo intelektualci, a moja ocena je, da smo se organizirali in šli v osamosvojitev zaradi akcije dveh pomembnih družbenih slojev. Zaradi akcije delavstva (železničarji in kovinarji) in skupine okoli Nove revije. Ta dva dejavnika sta v slovenski družbi zbujala neko samozavest," je prepričan zgodovinar.

"Prednjačili smo v razkroju komunističnega sistema"
Povedal je, da pri osamosvajanju Slovenije ni šlo za neke velike ideološke stvari, ki bi si jih nekdo izmislil, saj je zahteva po demokratizaciji rasla iz praktičnega življenja.

"Zadnje čase se predstavlja grupacija ljudi, ki so drugače ideološko usmerjeni, ki so nadaljevalci bivših strank. Oni govorijo vse mogoče, kako je partija vse sama zdemokratizirala in zahtevala ter izpeljala osamosvojitev. V medijih se silno poudarja velika vloga socialistične mladine. Saj so protestirali proti oblasti. Ampak zakaj? Ta stari, saj ste bili dovolj dolgo na oblasti, umaknite se, znali bomo nadaljevati, kot ste delali vi. To je bila vsa politika Zveze socialistične mladine," je poudaril.

Dodal je še, da je to, kar se je v Sloveniji zgodilo zelo avtonomno, avtohtono: "Prednjačili smo v razkroju komunističnega sistema."

Predsednik litostrojskega sindikata Konfederacije Neodvisnost Jože Erčulj je podrobno opisal stavko v Litostroju, ko so delavci spontano ustavili stroje in so se stavkajoči združili pod vodstvom Franceta Tomšiča. Poudaril je, da je njihov sindikat nastal iz nič, brez članstva in neodvisno.