Mufti Nedžad Grabus se v svojem nagovoru ob prazniku ni mogel izogniti razmeram, ki jih po vsem svetu narekuje pandemija koronavirusa. "Okoliščine, v katerih živimo, zahtevajo popolno odgovornost od vseh nas," je dejal in spomnil, da so morali tudi današnje dogodke organizirati pod posebnimi pogoji. Tako so denimo bajramsko molitev v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani pripravili za skupine po 50 oseb v štirih različnih terminih, na romanje v Meko pa letos muslimani iz Slovenije niso odpotovali.

Kot je pojasnil generalni tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, so imeli težave, kako prepričati ljudi, da na molitev ne pridejo. Pobirali so prijave in v skladu s priporočili stroke pripravili sezname tistih, ki so se udeležili molitve. Po februarskem odprtju ljubljanske džamije so letos pričakovali še posebej slovesne bajramske molitve, prvič v dolgo pričakovani džamiji. A so morali po enem mesecu vse dejavnosti odpovedati, tako v njej maja tudi niso pripravili praznovanja ramazanskega bajrama za večje število vernikov, na molitev tja je takrat prišla le peščica ljudi.

Bajramske molitve v džamiji se je vendarle udeležilo nekaj več vernikov, v štirih terminih skupaj okoli 200, kar pa je še vedno veliko manj kot v preteklih letih, ko se je na bajramskih molitvah v eni od ljubljanskih športnih dvoran vsakokrat zbrala množica 4000 ljudi. "Bajram je, ampak je čuden občutek, ker ne moreš prijatelju dati roke in ga objeti," je občutke ob prazniku strnil Porić. Tudi Grabus je v današnjem nagovoru ob molitvi dejal, da je obdobje bajrama, ki ga praznujejo štiri dni, obdobje druženja. Toda vernike je pozval, naj ostanejo v krogu svojih družin, da ohranijo zdravje. Spoštujejo naj strokovna priporočila pristojnih institucij, da zmanjšajo možnost prenosa nalezljive bolezni. Ob tem je navedel, da je nekaj članov njihove skupnosti zaradi posledic koronavirusa umrlo.

"Blaginjo je treba deliti z revnimi in prijatelji"

V nagovoru je sicer poudaril, da je kurban bajram "praznik žrtvovanja, ki nas uči, da blaginjo, ki jo imamo, delimo z revnimi in prijatelji". Kurban po njegovih besedah med drugim nosi sporočilo, da moramo skrbeti za človeško življenje in pravico do življenja, kurbanska žrtev pa je v človeški zavesti odkup za grehe, saj verniki verjamejo, da bodo za svoja dejanja odgovarjali pred Bogom.

Drugo pomembno sporočilo bajrama pa je po njegovih besedah hadž, za katerega je letos zaradi novega koronavirusa priložnost dobilo le malo ljudi. Hadž je priložnost za osebno spremembo življenjskih navad in kesanje, je dejal Grabus. Ob tem je spomnil na Mohamedov nagovor s hadža, ki da med drugim nosi sporočilo o tem, da so ljudje enaki, da barva kože in poreklo ne smeta biti razlog diskriminacije, ter da naj si ljudje odpustijo povzročeno nepravičnost in žalitve. V tokratni molitvi pa po Grabusovih besedah prosijo tudi, da jim Bog olajša stanje, ki je povezano z nalezljivo boleznijo, s katero se bori cel svet, da jih obvaruje bolezni, skrbi in skušnjav ter da obvaruje njihovo skupnost in jim podari zdravje.