Obravnavo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno, je odbor začel na začetku meseca.

Čeprav je bilo pričakovati, da bodo koalicijski poslanci podporo predlogu enostavno odrekli, pa so napovedali, da so ga pripravljeni podpreti ob sprejemu njihovih devetih dopolnil, ki kot nadomestni vir denarja prinašajo pavšalno dajatev.
Ta so do današnje seje nekoliko popravili, pri čemer gre po besedah Roberta Pavšiča (LMŠ) za popravke nomotehnične, ne pa vsebinske narave.

Progresivna lestvica SD-ja

Poleg tega je dodatno dopolnilo vložil še SD. Predlagali so sedemstopenjsko progresivno lestvico, po kateri bi bil znesek dajatve določen na podlagi skupnih letnih prihodkov zavezancev. Kot je dejala Bojana Muršič (SD), bi tisti, ki imajo višje dohodke, plačevali več, tisti z nižjimi dohodki manj. Mesečna višina dajatve pa bi bila določena od 10 evrov za tiste s prihodki, nižjimi od letne neto minimalne plače, pa do 150 evrov za tiste s prihodki nad petimi povprečnimi plačami na letni ravni.

V Levici pa so še vedno prepričani o ustreznosti njihovega predloga, po katerem bi med drugim uvedli prispevek na kapitalske dohodke po stopnji 7,36 odstotka. Izpad prihodkov ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pa so želeli dvigniti še z zvišanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar so predlagali s spremembami zakona o prispevkih za socialno varnost, za katerega pa se je zakonodajni postopek že končal.

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je zato opozorila, da je tako predmet obravnave polovica celote, s predlaganimi dopolnili pa se uvaja drugačen koncept. Služba pa je imela pomisleke tudi glede same jasnosti predvidenih zakonskih rešitev.

Premišljeno in celovito ukrepanje

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj je menil, da to področje zahteva premišljeno in celovito ukrepanje, s čimer se je strinjal tudi Franc Jurša, po njegovih besedah v DeSUS-u ne podpirajo zakonskega predloga in niti nobenega dopolnila. "Na slabo podlago ne moreš cepiti dobrega cepiča, ker iz tega ne bo zraslo nobeno dobro sadno drevo," je pojasnil.

Luka Mesec je po drugi strani napovedal, da bodo v Levici podprli dopolnila, saj želijo, da vsebina zakona ostane odprta in lahko v naslednjih tednih in mesecih najdejo boljše rešitve, če ne drugače, pa lahko v naslednjem letu – zakon naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2021 – stvari uredijo na način, ki bo sprejemljiv za vse. Ob tem pa je bil kritičen do dopolnila SD-ja, o katerem je menil, da je "luknjasto kot švicarski sir" in da gre za "PR-manever" stranke SD.

"Vsi se nagibamo k progresivni in solidarnosti lestvici, ampak to lestvico moramo uskladiti skupaj, ne more je pripraviti zgolj ena stranka, tako zelo na hitro, ad hoc," je menila Mojca Žnidarič (SMC). Po besedah Jerce Korče (LMŠ) je predlog SD-ja lahko prvi predlog za pogovor, pri čemer je opozorila, da bi morali ob oblikovanju rešitve upoštevati tudi dolgotrajno oskrbo. Kot je dejal Vojko Starović (SAB), je potreben zdrav kompromis, leto dni pa je časa za razprave, strokovno obravnavo in da zadeve peljejo tudi skozi Ekonomsko-socialni svet.

Po drugi strani pa se je Iva Dimic (NSi) glede na napovedi ministrstva za zdravje, da naj bi pripravili celostno prenovo zakona, zavzela za začasno preložitev obravnave rešitev, ob katerih se je spraševala o njihovih posledicah, dolgoročni finančni vzdržnosti sistema ter izrazila bojazen, da bo na koncu posledica več plačil iz žepa. Marijan Pojbič (SDS) pa je ugotavljal, da danes na odboru "ni bilo uprizorjenega nič drugega kot direkten spopad med Levico in SD-jem za svojo volilno bazo".

Večina je na koncu podprla dopolnila koalicijskih strank, ne pa tudi dopolnila SD-ja za progresivno lestvico, a je Muršičeva kljub temu ob koncu izrazila podporo na odboru dopolnjenemu predlogu. V zakon so vnesli tudi nekaj dopolnil Levice, ki so po besedah Franca Trčka uskladitvene narave.