"Vlada je temu zakonu namenila veliko časa, saj tak zakon zasluži veliko pozornost. Rešitve, ki jih zdaj predlagamo, pa so v veliki meri usklajene tako s civilnimi partnerji kot s stroko," je po seji vlade še dejal državni sekretar na ministrvu za zdravje. Premier Borut Pahor pa je dejal, da gre za prvo četrtino v procesu zdravstvene reforme. "Druga bo sprejetje zakona o zdravstvenem varstvu," je povedal in dodal, da gre za izredno zapleten in kompleksen projekt.

Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč sodi v okvir zdravstvene reforme. Temu bodo sledili še zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pomembni predzakonski predpisi.

Spremembe v organizaciji in izvajanju zdravstvene dejavnosti
Predlog zakona prinaša spremembe v organizacijo in izvajanje zdravstvene dejavnosti, pri čemer zdravstveni dom postaja osrednji nosilec in koordonator celotne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Koncesionarji pa so lahko le njegovo dopolnilo v izjemnih primerih, določenih z zakonom.

Poleg tega se vzpostavlja možnost za skupno opravljanje posameznih specialnosti zavodov in koncesionarjev na primarni in sekundarni ravni (med temi se omenjajo pediatrija, ginekologija, dežurstva, fizioterapija in laboratorijska dejavnost).

Podeljevanje koncesij urejeno podrobneje
Postopki podeljevanja koncesij pa so urejeni podrobneje. To bo mogoče le, kadar javni zdravstveni zavod ne bo mogel zadostiti potrebam, koncesije pa naj bi se podeljevale na podlagi razpisa, katerega postopek bo reguliran in enotno urejen s posebnim aktom ministra.

Zdravstveni zavodi bodo imeli strokovne svete
Predlog zakona predvideva tudi nov model upravljanja z javnimi zdravstvenimi zavodi, po katerem vodstva dobijo večja pooblastila in odgovornosti za uresničevanje javnega interesa ter javne dejavnosti. Nadzorovali pa jih bodo nadzorni sveti, oboje pa ustanovitelji. V javnih zdravstvenih zavodih se uvajajo tudi strokovni sveti, katerih naloga bo skrb za strokovnost ter pomoč vodstvu pri vodenju in upravljanju zavodov.

Prihodek iz zasebne dejavnosti bo prihodek zavoda, ne posameznika
Predlog določa še, kdaj in kje se lahko opravlja zasebna zdravstvena dejavnost, kar velja tudi za javne zdravstvene zavode in koncesionarje. Tudi ko bo javni zavod izpolnil pogoje za opravljanje zasebne dejavnosti, bo prihodek iz te dejavnosti prihodek zavoda in ne posameznega zdravstvenega delavca, hkrati pa bodo morali biti javno objavljeni vsi podatki npr. o izvajalcih te dejavnosti, času opravljanja dejavnosti in cenah.

Predlog zahteva tudi ločeno vodenje prihodkov in stroškov iz javne in zasebne dejavnosti ter določa, da se vsi presežki iz obeh dejavnosti namenijo izključno za razvoj javne dejavnosti.

Predvidena tudi agencija za kakovost
Predlog pa uvaja tudi sistem spremljanja kakovosti zdravstvenih storitev in objavljanja rezultatov pri vsakem izvajalcu na spletnih straneh. Ustanovljena bo agencija za kakovost, ki bo skrbela za uvajanje ustreznih standardov, njihovo uresničevanje in akreditacijo izvajalcev, ki bodo uresničili predvidene standarde ter kazalnike.

Obveznega članstva v zbornicah ni več, nadzor poostren
Predlog odpravlja obvezno članstvo v zbornicah in vsebuje nov način podeljevanja javnih pooblastil. Predvideva pa tudi nov in poostren nadzor v obliki posebnega nadzora ministrstva za zdravje in republiškega zdravstvenega inšpektorata.

Za železniško infrastrukturo v dveh letih 589,7 milijona evrov
Ministrski zbor je določil tudi besedilo predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo in ga poslal DZ-ju v sprejetje po nujnem postopku.

Osnovna načela omogočajo, da se s posodobitvijo javne železniške infrastrukture izvajajo dejavnosti maksimalne preusmeritve prevoza tovora s cest na železnice, kar bo omogočilo tudi zniževanje izpustov toplogrednih plinov. Osnovni cilj zakona pa je, da se med letoma 2010 in 2023 določijo viri za namensko zbiranje sredstev za investicije ter vzdrževanje javne železniške infrastrukture.

V proračunu je za železniško infrastrukturo za prihodnji dve leti predvidenih 125,08 milijona evrov v letu 2010 in 166,8 milijona evrov v letu 2011. Celotne investicije v železniško infrastrukturo v letu 2010 znašajo 275,5 milijona evrov sredstev (od tega 65,7 milijona iz EU- sredstev), v letu 2011 pa 314,2 milijona evrov sredstev (od tega 66,6 milijonov iz EU- sredstev). Skupno bo v prihodnjih dveh letih Slovenija v železniško infrastrukturo investirala 589,7 milijona evrov, od tega 132,2 milijona evrov evropskih sredstev.

So protikrizni ukrepi "prijeli"?
Na seji vladi pa so se ministrice in ministri seznanili tudi s poročilom o izvajanju zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Zakon je bil v okviru protikriznih ukrepov sprejet konec janurja lani. Do konca preteklega leta je bilo vloženih 1.020 vlog za 83.996 delavcev v vrednosti 35.236.930 evrov, od tega pa jih je bilo sklenjenih 842 za 64.807 delavcev v višini 42.193.710 evrov, izplačanih pa skupaj 25.480.575 evrov. Ob upoštevanju vračil do konca leta 2009 pa je skupna realizacija ukrepa 25.456.995 evrov.

Do konca preteklega leta pa so za delno povračilo nadomestila plače, ki ga določa zakon o delnem povračilu nadomestila plače, veljaven od junija lani, prejeli 610 vlog za 15.738 delavcev v vrednosti 55.175.631 evrov. Sklenjenih pa je bilo 458 vlog za 16.277 delavcev v višini 69.719.212 evrov za delno povračilo nadomestila plače ter 10.535.960 evrov za povračilo stroškov usposabljanja.

Ker se nekatera podjetja že sama umikajo iz obeh ukrepov, jih je minister za delo Ivan Svetlik označil kot uspešne. Ocen, koliko bi naraslo število brezposelnih z ukinitvijo teh ukrepov, pa ni.