Med drugimi bo nekdanji poslanec Miro Petek postal direktor direktorata za medije, Tomaž Rozman generalni sekretar na ministrstvu, Jože Dežman pa direktor državnega arhiva.

Na očitke, da bo vlada v teh dneh pohitela z zaposlitvijo nekaterih uradnikov, ki zdaj začasno opravljajo vodstvena dela in naloge, se je odzval tudi minister Žiga Turk, ki je poudaril, da na ministrstvu ne zaposlujejo. Kot je pojasnil, je predlog za imenovanje v. d. direktorjev direktoratov na mesto direktorjev v proceduro vložil prejšnji teden v ponedeljek, še preden se je začela aktualna kriza. "Mogoče sem bil pri tem nekoliko počasnejši od drugih kolegov, ki so to naredili že prej," je dejal.

"V šestih letih na stotine dodatnih direktorskih plač"
Na vladno namero o tem, da bi v. d. direktorjev direktoratov in generalnemu sekretarju ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport spremenila status iz vršilcev dolžnosti v stalno imenovanje, so se odzvali tudi v največji opozicijski stranki PS ter vlado in ministra Turka pozvali k umiku odločanja o tem, dokler se ne razreši vladna kriza.

"Vsi omenjeni imajo mandate vršilcev dolžnosti do marca in v tem času bo postalo jasno, ali sedanja vlada sploh ima legitimiteto za imenovanje direktorjev pomembnih državnih organov za prihodnjih šest let. Posledica bo, da bo morebitna prihodnja vlada prisiljena prekiniti sodelovanje z njimi in jim izplačati odpravnine ali pa jih premestiti z enakim uradniškim nazivom in plačo, kar posledično pomeni v šestih letih na stotine dodatnih direktorskih plač v javnem sektorju, kar je seveda nesprejemljivo. Vztrajanje pri nenadnem hitenju z omenjenimi imenovanji bo dokaz, da je SDS obupala nad lastno oblastjo in da skušajo zaščititi eksistenco zvestih pristašev, hkrati pa prihodnji vladi že vnaprej povzročiti organizacijske zagate in si zagotoviti informacijske vire, ki jim bodo v pomoč pri delu v opoziciji," so zapisali.

"Predrzno pletenje klientelističnih mrež"
S sporočilom za javnost so se odzvali tudi v Liberalni akademiji, kjer so zapisali, da "osuplo ugotavljajo, da trenutna vlada v času, ko se izteka njen rok trajanja, hiti z netransparentnim in očitno klientelističnim 'osvajanjem položajev' v celotni gospodarski, javni ter državni strukturi, na katero ima vlada kakršenkoli vpliv".

Prepričani so, da pospešene menjave v upravah, nadzornih svetih itd. na netransparenten način, brez preverljivega postopka, v katerem bi kandidati za odgovorna mesta izkazali strokovnost in druge reference, nadaljujejo "zelo vprašljivo kadrovanje, ki ga trenutna vlada izvaja že od svojega nastopa", izpostavljajo pa primer zamenjave predsednika Sveta agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) pred koncem mandata zdajšnjega predsednika ter "agresivno okupiranje mest" v vodstvu Luke Koper in v elektrogospodarstvu.

V Liberalni akademiji opozarjajo, da je klientelizem sistemski vidik koruptivnosti v Sloveniji in pomemben dejavnik njene mednarodne nekonkurenčnosti. "Doslej se mu resda nobena slovenska vlada ni povsem izognila, vendar pa koalicije pod vodstvom SDS še posebej prednjačijo s povsem odkritimi klientelističnimi imenovanji, z nastavljanjem strokovno, pogosto pa tudi moralno vprašljivih kadrov z visoko stopnjo konfliktnosti interesov. Ni da bi govorili še o nesramno neprikritem nepotizmu. V času, ko se koaliciji prav zaradi osebne in sistemske koruptivnosti majejo tla pod nogami, pa smo priča še bolj pospešenemu frenetičnemu pletenju klientelističnih omrežij," so zapisali in dodali: "Ker sedanje garniture pri tem sramotnem početju ne bo mogoče ustaviti, pozivamo kakršnokoli bodočo vlado, da vsa imenovanja vsaj te vlade podvrže resni reviziji, in da čim prej izdela sistem transparentnega imenovanja strokovnih, uveljavljenih in na sploh javno neoporečnih ljudi na odgovorne položaje."