Janša je na simpoziju, ki ga je ob osemdesetletnici rojstva Jožeta Pučnika pripravila stranka SDS, izrazil obžalovanje, da Pučnika "ni več med nami".

Pučnikova vrnitev v domovino je po Janševih besedah predstavljala okrepitev težnje po normalnosti. Že njegov preprost in jasen jezik je v nasprotju s "samoupravno latovščino" obetal in simboliziral normalnost, je pojasnil Janša in dodal, da je bil Pučnik intelektualec, ki se je zavedal, da je zgolj govorjenje premalo.

"Intelektualec, ki je dvomil o vsem"
Čeprav je dvomil o vsem, je kandidiral za predsednika Demosa in bil izvoljen, kar je bilo vsem, ki so sestavljali Demokratične opozicije Slovenije samoumevno, le njemu ne, je zatrdil Pučnikov naslednik na čelu SDS-a, ki svojega predhodnika označuje za "ustvarjalca normalnosti". Janša se je dotaknil tudi odnosa dela javnosti do Pučnikovega prihoda v Slovenijo, ko so ga označevali za revanšista, čeprav ni želel nikomur ničesar slabega. Prišel je nazaj, da bi vsem pomagal, je poudaril, tisti, ki so mu storili veliko hudega, pa so postali skoraj nacionalne moralne avtoritete, meni Janša.

Izpostavil je tudi, da ljubljanska univerza, kjer je Pučnik diplomiral, ni želela izdati diplome in je moral šolanje znova končati v Nemčiji. Janša je ob tem poudaril: "Morda velja ta stavek dvakrat podčrtati danes, ko se celotna država ukvarja s spričevalom neke srednje šole in je to velikanski problem. Iste institucije so Pučniku vzele in zatajile diplomo, da jo je moral v tujini še enkrat delati." Janša je dodal, da Pučnik ni nikoli pristajal na dvojna merila, čeprav jih je bil ves čas deležen.

"Zvestoba načelom"
Jože Trontelj, predsednik SAZU-ja, je v svojem govoru izpostavil, da se Pučnik ni nikoli uklonil krivičnemu totalitarnemu sistemu in je ostal zvest svojim načelom tudi za ceno svoje eksistence.

Trontelj opozarja, da mladi rod Slovencev pogreša demokracijo z vrednotami, k čemur pa ne pripomore zaničljivo govorjenje o reviziji zgodovine, ki bi ga po Trontljevih besedah vsak pošten zgodovinar označil za zaničljivo. Prepričan je, da je treba opraviti revizijo, da bodo osvetljene tudi zamolčane plati zgodovine in veliki ljudje, kakršen je bil Pučnik. Trontlju je že v uvodu pritrdil Aleksander Zorn, ki je prepričan, da bi moral biti Pučnik slovenski Havel. Trontelj pravi, da se na obzorju kažejo rešitve, da se bo posejalo "pravo zrnje brez primešanega semena plevela".

Pučnik je bil tisti Slovenec, ki je bil doma zaničevan, pa je prenesel in prinesel osamosvojitev, je poudarila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, ki je tako kot Trontelj izpostavila, da "najodličnejše obdobje slovenske zgodovine ni zgodovinsko raziskano".