Ob dozdajšnjih revizijah je Računsko sodišče že odkrilo nekaj sistemskih težav pri financiranju strank in opozorilo na prikrite prispevke organizatorjem volilnih kampanj od pravnih oseb. Tako je v preteklih revizijah sodišče npr. ugotovilo, da določeni občinski predpisi omogočajo občinam, da zaračunajo političnim strankam plačilo nižje najemnine za občinske prostore in celo brezplačne storitve za objavo oglasov v občinskih glasilih.

Računsko sodišče opozarja, da v vseh sistemih financiranja volilnih kampanj vedno obstaja tveganje, da želijo pravne osebe dajati prikrite prispevke organizatorjem volilnih kampanj, kot so brezplačne storitve, izredni popusti, plačevanje računov itd. Trenutna ureditev donacij pravnih oseb zasebnega prava in samostojnih podjetnikov ne dopušča, zato se vedno znova odpira vprašanje, ali bi bilo to morda treba spremeniti in dopustiti donacije teh subjektov do določenega zneska.

Komu se obeta revizija, ne izdajo
Računsko sodišče redno opravlja revizijo poslovanja političnih strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so bile v preteklem letu upravičene do več kot 10.000 evrov teh sredstev. V posameznem letu mora opraviti revizijo poslovanja najmanj tretjine teh strank, tako da v štirih letih revidira vse.

Nekaterim strankam, ki so morale do konca marca predložiti letna poročila o lanskem poslovanju, se torej obeta revizija, ni pa še jasno, kdaj in katerim. Kot so pojasnili na Računskem sodišču, je njihov program dela za opravljanje revizijske pristojnosti zaupen, zato ne smejo napovedati, kdaj bodo znova revidirali katero izmed političnih strank.

Od leta 2016 je Računsko sodišče revidiralo 26 političnih strank. Med najpogostejšimi nepravilnostmi, ki so jih pri tem odkrili, navajajo plačila računov za redno poslovanje strank s posebnih volilnih transakcijskih računov in obratno.