SDS: 'Ne' političnim kandidatom
Do nepravilnosti naj bi prihajalo tudi pri poračunu stroškov primorske univerze, kjer Bohinc zaseda položaj rektorja. In prav ti podatki manjkajo v predlogu predsednika Türka, je opozoril. Tanko namreč meni, da si predsednik države "ne bi smel dovoliti, da na tako prirejen način pojasni svojo odločitev". In ker v SDS-u menijo, da se na funkcijo ustavnega sodnika ne sme imenovati političnih kandidatov, Bohinca v stranki ne bodo podprli.

Tudi njegov poslanski kolega Ivan Grill je dejal, da Türk v najvišje veje oblasti predlaga politično opredeljene ljudi, po njegovem mnenju pa le politično neodvisni kandidat lahko zagotavlja neodvisnost in transparentnost sodstva. Tanko ga je nato dopolnil, da Bohinc ni bil edina izbira predsednika, saj je lahko izbiral še med tremi kandidati, ki "nimajo tako bogate politične kariere".

SD: Profesionalne reference so temeljne
Miran Potrč (SD) je Tanku in Grillu odvrnil, da so profesionalne reference temeljne za izbor kandidata in da ustava nikjer ne določa, da posameznik ne sme biti politično opredeljen. Argumenti omenjenih poslancev so bili po njegovem mnenju "poceni in otročji", hkrati pa naj tudi ne bi držale Tankove navedbe o pozivih k bojkotu plebiscita. Cveta Zalokar Oražem (Zares) ga je dopolnila, da kandidatov za taka sodniška mesta ni veliko, odgovornost za to pa nosijo tudi tisti, ki kandidatom nasprotujejo.

Po besedah poslanca DeSUS-a Joška Godca je predsednik države dolžen, da predlaga strokovno primerne kandidate. Hkrati je dejal, da razmišlja o proceduralnem predlogu, naj se razprava preloži, "dokler ne ugotovijo, ali je bil kandidat pri prvem obhajilu in ali je ob smrti Tita spustil kakšno solzo".

Kljub nasprotovanju opozicije so člani komisije sprejeli sklep, da DZ-ju predlagajo, naj Rada Bohinca izvoli za ustavnega sodnika.