Tako naj bi imeli raka že dinozavri, kot so pokazale raziskave fosilnih ostankov okostij, ki so jih našli v ZDA. Ni znano, ali so lahko tudi druge praživali zbolele za rakom, saj je ostankov, ki bi jih lahko preučevali, razmeroma malo.

Človek oziroma njegovi predniki pa so za rakom zbolevali že pred milijoni let. Tako je doktorica farmacije Susan Hazard kot ena prvih raziskovalcev našla ostanke rakavih tumorjev na ostankih človeka, ki so jih odkrili na Javi leta 1891.

Že Hipokrat omenja nekatere vrste raka, med njimi prsnega, želodčnega, kožnega raka ter raka na maternici in danki. V tistih časih so raka zdravili na milo rečeno nenavadne načine, med drugim s pekočimi kremami in izžiganjem. Hipokrat je verjel, da je ena od štirih telesnih tekočin (kri, sluz, črni žolč in rumeni žolč) kriva za nastanek raka. To naj bi bil po njegovem mnenju črni žolč.

Aurelius Cornelius Celsus, rimski zdravnik, je prvi operiral rakavega bolnika. Opisal je razvoj rakavih celic in pojav metastaz na drugih tkivih.

Prvi resni koraki
V 18. stoletju so v francoskem mestu Reims ustanovili prvo bolnišnico za bolnike z rakom. Takrat so menili tudi, da je rak nalezljiva bolezen, zato so se bolnikov izogibali. V 19. stoletju so v Nemčiji že izvajali histerektomijo (odstranitev maternice) in laringectomijo (odstranitev dela grla). Ameriški zdravnik William Halsted je na začetku 20. stoletja ugotovil, da mora odstraniti celotno rakavo tkivo, da bi na ta način preprečil razvoj metastaz na drugih delih telesa. Kasneje so začeli zdraviti raka še z radiacijo in s kemoterapijo.

ZDA kot vodilna država
V ZDA so med prvimi državami začeli intenzivno zdraviti bolnike z rakom, a se je po letu 1935 število smrti zaradi raka potrojilo. Znanstveniki so ugotovili, da se je število bolnikov, ki imajo pljučnega raka (za velik delež bolnikov z rakom na pljučih je kriv tobak, nekaj pa tudi onesnaženo okolje), podvajseterilo. Za dve tretjini pa se je povečalo število bolnikov, ki zbolijo za rakom na želodcu; za kar je kriva predvsem hitra, mastna in nezdrava hrana. Tako je v ZDA leta 1974 zaradi raka umrlo 358.400 ljudi, okoli milijona se jih je zdravilo.

Od takrat vsako leto zdravniki diagnosticirajo raka pri okoli 900.000 novih pacientih, vsako leto pa se to število poveča za en odstotek letno. Nekatere vrste raka, med njimi prevladujeta rak na dojkah (pojavi se tudi pri moških) in rak na pljučih (zaradi kajenja), pa so vedno pogostejše. Število rakavih bolnikov se povečuje, izboljšujejo pa se načini zdravljenja za večino rakastih obolenj.

Napovedi niso rožnate
Po besedah ameriškega združenja proti raku bo 28 odstotkov vseh Američanov zbolelo za eno od oblik raka. Za rakom letno zboli 0,5 odstotka Američanov, bolezen pa je kriva za 25 odstotkov vseh smrti. Znanstveniki domnevajo, da bo v ZDA letos za rakom zbolelo okoli 1,4 milijona Američanov, okoli 565 tisoč pa jih bo zaradi te bolezni umrlo. Tretjina bolnikov bo zbolela zaradi tobaka, tretjina zaradi nepravilnega prehranjevanja, premajhne fizične aktivnosti, prevelike teže ali celo debelosti.

Vsako leto porabijo samo v ZDA okoli dve milijardi dolarjev za hospitalizacijo bolnikov z rakom, celotni stroški zdravljenja rakavih bolnikov se v ZDA povzpnejo na več kot 10 milijard dolarjev letno. Posredni stroški pa so še višji.

Svet: 11 milijonov žrtev raka na leto
Letno po svetu za rakom zboli okoli 11 milijonov ljudi. Do leta 2020 naj bi se število diagnosticiranih rakavih bolnikov povzpelo na 16 milijonov letno. Vsako leto pa zaradi te bolezni umre več kot sedem milijonov ljudi.

Rak je tudi drugi faktor umrljivosti pri otrocih, starih med pet in 14 let, takoj za nesrečami. V ZDA tako letno zboli za eno od oblik raka (največkrat levkemija) okoli 7.000 otrok, mlajših od 15 let. Znanstveniki menijo, da bo v Evropi eden od 500 otrok pod 15 leti starosti zbolel za eno od oblik raka.