Türk, sicer tudi pokrovitelj kongresa, je nekaj tisoč udeležencem govoril o pomenu ohranjanja spomina na tragično obdobje druge svetovne vojne. Kot je poudaril, smo se morali Slovenci za to, da smo obstali kot narod, Slovenija pa postala članica evropske družine narodov, v svoji večstoletni zgodovini izogibati številnim čerem. "Uporniški duh malega naroda" se je zmogel upreti tudi fašizmu in nacizmu, ko je bilo slovensko ozemlje "prepojeno s krvjo" tistih, ki so se, organizirani v Osvobodilni fronti, uprli okupatorjem, je dejal.

Mnogi Slovenci so bili izgnani s svojih domov, poslani na prisilno delo ali v koncentracijska taborišča, kjer so številni tudi umrli. "Podobno usodo delimo z mnogimi drugimi evropskimi narodi, zlasti z vami, ki ste danes med udeleženci tega kongresa. Z vami delimo tudi prepričanje, da ta del zgodovine ne more in ne sme biti pozabljen," je še poudaril predsednik.

Türk se je nato zahvalil organizatorju kongresa, Društvu izgnancev Slovenije, ki prispeva k ohranjanju zgodovinskega spomina in obenem skuša uveljaviti pravice žrtev vojnega nasilja.

Udeležence, ki so v Ljubljano prišli iz več držav, je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Sledil je nagovor predsednice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič, ki je izrazila zadovoljstvo, da se bodo lahko danes bolje spoznali in izvedeli več o svoji skupni usodi kot žive priče strahot druge svetovne vojne.

"Fašizem in nacizem še nista mrtva"
"Čas je zacelil rane, ni pa mogel izbrisati spomina, zato bomo danes od tukaj sporočili vsem voditeljem Evrope in sveta, naj storijo več, da se kaj takega, kot smo doživljali mi, ne bo več ponovilo," je še dejala Žnidaršičeva in opozorila, da "nas kruta stvarnost v svetu vsak dan opominja, da fašizem in nacizem še nista mrtva". Mnogi po njenih besedah še vedno čakajo vojne odškodnine.

Sledil je referat borca za pravice slovenske manjšine v Italiji Sama Pahorja z naslovom "Primorski izgnanci", sicer pa bodo danes v Tivoliju prisluhnili še referatom vodij delegacij društev izgnancev in beguncev iz Češke, Slovaške, Poljske, Ukrajine, Rusije, Francije, Avstrije, BiH-a, Hrvaške in Srbije ter predstavnikov iz Nemčije, med katerimi je tudi župan mesta Rudolstadt.

Poleg omenjenih delegacij in predstavnikov iz Nemčije se kongresa udeležujejo tudi predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa, Mednarodne organizacije za migracije (IOM) in kuratorija iz sklada Spomin, odgovornost in prihodnost iz Berlina. Na kongresu bodo obravnavali in sprejeli tudi več predlogov in sklepov, celoten program pa bodo popestrili glasbeni umetniki.

E. S.