Raziskavo, ki sta jo na vzorcu 2114 ljudi med 19. marcem in 10. junijem letos izvedla Fakulteta za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani in Urbanistični inštitut RS, je predstavil Mitja Hafner-Fink s FDV-ja.

Kot je pojasnil, se je glede na podobno raziskavo iz leta 2005 zgodil premik v smeri večjega deleža prebivalcev, ki bivajo v družinskih hišah kot v stanovanjih. Leta 2005 je v hišah živelo 55,4 odstotka vprašanih, po letošnji raziskavi pa 66,6 odstotka.

Ob tem še vedno prevladuje lastništvo nepremičnin z 80,8-odstotnim deležem, se je pa delež najemnikov vendarle povečal, in sicer z 9,3 na 11,2 odstotka. Struktura najema se medtem ni bistveno spremenila. Javnega najema je dobra polovica, tretjina je tržnega najema, preostalo pa so službena stanovanja, je nadaljeval Hafner-Fink.

Cenovna nedostopnost mlade potiska na najemniški trg

Po njegovih besedah je mogoče sklepati, da naraščajoča cenovna nedostopnost stanovanj vse več posameznikov, zlasti mladih, potiska na najemniški trg oziroma da se spreminja družbeni odnos do stanovanjskega statusa, pri čemer postaja najemništvo vse sprejemljivejša alternativa ali pa alternativa, ker ni druge izbire.

Sorodna novica Cirman: Visoke cene stanovanj za večino sploh niso težava, težava so samo za tiste, ki ga nimajo

Avtorji raziskave so zaznali tudi rahlo povečanje namer o selitvah, so pa dejanske stopnje selitev ostale nizke. V obeh proučevanih letih je namreč večina vprašanih navedla, da se v prihodnosti ne namerava preseliti, in sicer 86,1 odstotka leta 2005 in 84,7 odstotka leta 2024.

V nasprotju s pogosto zaznanimi informacijami, da se veliko najemniških stanovanj na zasebnem trgu oddaja brez najemnih pogodb, sta obe raziskavi pokazali, da ima večina najemnikov te sklenjene. Letos je bil ta delež celo še večji (97,4 odstotka) kot pred skoraj 20 leti (86,1 odstotka). Kakšne so te pogodbe, sicer ni znano, je poudaril Hafner-Fink.

Manj oseb ima težave v stanovanju, je pa ta delež večji med mladimi do 34 let

V povezavi s t. i. stanovanjsko ranljivostjo je dejal, da ima danes glede na leto 2005 manj ljudi težave v stanovanju, kot so vlaga, premalo dnevne svetlobe ali dotrajane napeljave, je pa ta delež večji med mladimi do 34 let. 37,8 odstotka vprašanih je kot težavo identificiralo previsoke tekoče obratovalne stroške, pri tem pa se je izkazala izrazita ranljivost enostarševskih družin in družin z otroki do 18 let. Med dodatnimi težavami sta bili med drugim poudarjeni energetska učinkovitost stavb (25 odstotkov) in potresna varnost (21,6 odstotka).

Med starejšimi od 60 let jih dobra četrtina živi v stanovanjih v večstanovanjskih stavbah. Od tega jih nekaj manj kot dve tretjini živi v stavbah brez dvigala, pri čemer jih polovica izraža potrebo po dvigalu. Starejši pogosteje živijo v nepremičninah, ki potrebujejo prenovo. Glavna ovira za to so finančne omejitve (57 odstotkov) in starost oz. bolezen (28 odstotkov). Vsak deseti starejši nima neposrednega dostopa do storitev, kot so zdravstveni dom, lekarna, pošta, banka, bankomat, trgovina in javni prevoz.

50 odstotkov vprašanih bi kot okolje bivanja izbralo podeželje

Raziskava vključuje tudi analizo odnosa prebivalcev do različnih možnosti reševanja stanovanjskega vprašanja. Najsprejemljivejšo možnost v splošnem predstavlja samostojno lastništvo stanovanja ali hiše (povprečna ocena sprejemljivosti na lestvici od 1 do 5 je 4,28), sledita neprofitni javni najem (3,88) in javni najem (3,67). Bivalne preference kažejo na razmeroma tradicionalno usmerjenost Slovencev, je povedal Hafner-Fink. Približno 50 odstotkov anketirancev bi kot okolje bivanja izbralo podeželje in le sedem odstotkov veliko mesto.

Glede pomembnih značilnosti, ki naj bi jih imela stanovanjska nepremičnina, so tako v meritvi leta 2005 kot v letošnji meritvi na prvih treh mestih zagotovljeno parkirišče (83,5 odstotka v letu 2024; 61,1 odstotka leta 2005), mirna in zelena okolica (70,8 odstotka v 2024; 74,5 odstotka v 2005) ter dobri odnosi s sosedi (67,2 odstotka v 2024; 69,4 odstotka leta 2005).

Kot zanimiv je Hafner-Fink poudaril še premik v razumevanju stanovanjske nepremičnine kot dobre naložbe. V letu 2005 je stanovanjsko nepremično na ta način razumelo 50,3 odstotka vprašanih, zdaj je ta delež 22,5-odstoten. "Verjetno je to posledica več dejavnikov. Zaradi visokih cen si naložbo v stanovanjsko nepremičnino lahko privošči manj ljudi, lahko pa gre tudi za to, da je leta 2024 ponudba naložbenih možnosti precej širša, kot je bila leta 2005," je sklenil raziskovalec.

Raziskavo sta financirala ministrstvo za solidarno prihodnost in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.