Kot je razvidno iz zadnjih podatkov rednega merjenja javnega mnenja, ki ga izvaja družba Valicon, se je delež dokaj ali bolj zaskrbljenih zadnji konec tedna spustil pod 70 odstotkov in znaša zdaj 68 odstotkov. Delež zelo zaskrbljenih zaradi novega koronavirusa je zdaj znašal 11 odstotkov, medtem ko je bil zadnji konec tedna v marcu ta delež skoraj trikrat višji, 29 odstotkov.

Da gredo razmere na boljše, meni že 95 odstotkov vprašanih, blizu ene petine je tudi že delež tistih, ki pravijo, da gredo razmere "precej na boljše" (18 odstotkov, zadnji konec tedna v marcu 3 odstotke). Prvič od začetka meritve 11. marca se niti en anketiranec ni odločil za odgovor, da gredo razmere v zvezi s širjenjem koronavirusa "precej na slabše".

Če so bili ukrepi vlade za zajezitev širjenja virusa na začetku sprejeti z večinskim odobravanjem, pa se je ta podpora z zaostrovanjem ukrepov in naraščajočim optimizmom glede razvoja dogodkov precej znižala. Minuli konec tedna je tako že 39 odstotkov vprašanih menilo, da so ukrepi za zajezitev širjenja prestrogi, zadnji vikend v marcu je bilo takšnih le 5 odstotkov.

Prvič se je tudi zgodilo, da je delež tistih, ki menijo, da so ukrepi "ravno pravšnji", padel pod 50 odstotkov, zdaj znaša 47 odstotkov. Da so ukrepi še vedno premalo strogi, pa meni 14 odstotkov vprašanih.

V zadnjih dnevih se je začela zniževati tudi podpora ukrepom za ublažitev gospodarskih posledic epidemije. Ob najavi teh ukrepov je bila podpora tako rekoč plebiscitarna, skupaj 95 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so ukrepi "bolj ustrezni" (48 odstotkov) oziroma deloma ustrezni, deloma neustrezni (47 odstotkov).

V treh tednih se je razmerje precej spremenilo, da so bolj ustrezni zdaj meni le še vsak četrti (26 odstotkov), da so deloma ustrezni, deloma neustrezni pa 62 odstotkov vprašanih. Iz 5 odstotkov na 12 odstotkov pa je zrastel delež tistih, ki menijo, da so ti ukrepi "bolj neustrezni."

Skrbi glede dela

Naraščajoča kritičnost glede ukrepov za ublažitev gospodarskih posledic sovpada z naraščajočo skrbjo za gospodarske posledice epidemije, še bolj opazno pa med zaposlenimi narašča skrb za delovno mesto.

Skrb za delovno mesto zdaj izraža že vsak peti zaposleni (20 odstotkov). Vsak četrti zaposleni je še vedno na čakanju (26 odstotkov), delovno neaktivnih pa je trenutno 34 odstotkov zaposlenih, torej vsak tretji.

38 odstotkov vprašanih je črnogledih glede pričakovanega finančnega stanja in so že – ali pa bodo – temu primerno znižali svoj obseg potrošnje, dodatnih 20 odstotkov pa to namerava storiti, čeprav ne pričakujejo poslabšanja finančnega stanja.

Raziskava Valicona je obakrat potekala tri dni, od petka do nedelje (27.-29. marec in 17.-19. april), v njej pa je sodelovalo 745 oz. 760 anketirancev.