Stopnja zaupanja v delo vlade upada že od konca preteklega leta, na začetku leta 2023 je prvič občutneje padla v negativno območje, kar pomeni, da je tistih, ki vladi bolj ne zaupajo, več kot tistih, ki vladi bolj zaupajo. Februarja je znašala -12, marca pa je padla na najnižjo raven do zdaj, kaže raziskava #Novanormalnost družbe Valicon.

Le dober teden dni pozneje so v raziskavi Ogledalo Slovenije, katere rezultati bodo objavljeni v prihodnjih dnevih, sicer zaznali še slabšo stopnjo zaupanja v vlado kot institucijo, in sicer -37. "Razliko lahko deloma pripišemo kontekstu raziskave, saj se v prvem primeru vprašanje nanaša konkretno na zaupanje v vlado pri sprejemanju odločitev, odzivanju na krizne situacije in vodenju države na sploh, ne glede na to, ali to vlado politično podpirajo ali ne, v drugem pa na splošno zaupanje v vlado kot eno od skoraj 30 opazovanih institucij. Deloma pa tudi dogodkom v dnevih med obema meritvama (izjave predsednika vlade o reformah in komuniciranju delov vlade v zvezi s tem)," so ob tem navedli v Valiconu.

Vlado Roberta Goloba kot uspešnejšo od vlade Janeza Janše ocenjuje 39 odstotkov vprašanih, kot manj uspešno pa 35 odstotkov. Razmerje je najslabše do zdaj, najboljše je bilo avgusta lani, ko je 53 odstotkov menilo, da je Golobova vlada uspešnejša, 22 odstotkov pa, da je manj uspešna.

Pada tudi povprečna ocena dela vlade po posameznih področjih, še najbolj na področju komuniciranja s prebivalci, saj je padla s 3,1 avgusta lani na 2,4 marca letos. Nespremenjena pa je ocena na področju ukrepanja v povezavi s širjenjem novega koronavirusa (3,0), ki je tudi najbolje ocenjeno področje, "kar pa ne preseneča, saj je virus tako rekoč izginil iz medijev". Najnižjo oceno je vlada zaznala na področju ukrepanj v povezavi z draginjo (2,3), avgusta lani je bila ocena višja za pol ocene.

Vojna v Ukrajini

V marčevski izvedbi raziskave #Novanormalnost družbe Valicon so po letu dni od začetka vojne v Ukrajini preverili, komu državljani v največji meri pripisujejo odgovornost za vojno. Največ, to je 63 odstotkov vprašanih, odgovornost za vojno pripisuje Rusiji, kar je za osem odstotnih točk manj kot marca lani. Na drugi strani tokrat skoraj polovica vprašanih, to je 47 odstotkov, odgovornost za vojno v Ukrajini pripisuje ZDA, kar je za deset odstotnih točk več kot pred letom dni, so še sporočili iz Valicona.

Slaba petina (18 odstotkov ali odstotno točko več kot pred letom dni) pripisuje odgovornost za vojno Ukrajini, podobno tudi zvezi Nato (17 odstotkov ali pet odstotnih točk manj kot pred letom dni).

V sosednji Hrvaški prebivalci v večji meri kot v Sloveniji odgovornost za vojno pripisujejo Rusiji, v manjši meri kot v Sloveniji se odgovornost za vojno med prebivalci sosednje države pripisuje Ukrajini in zvezi Nato. Podobno kot v Sloveniji se je tudi v Bosni in Hercegovini znižal delež tistih, ki odgovornost za vojno pripisujejo Rusiji, in sicer z 61 odstotkov na 55, ZDA pa odgovornost za vojno pripisuje 46 odstotkov vprašanih, podobno kot v Sloveniji in na Hrvaškem.

Precej drugačna je slika v Srbiji, tam se odgovornost za vojno v največji meri pripisuje ZDA, tako menita skoraj dve tretjini vprašanih (64 odstotkov), kar je najvišji odstotek v regiji. Na drugem mestu sledi zveza Nato s 44 odstotki, kar je sicer skoraj deset odstotnih točk manj kot pred letom dni. Rusiji odgovornost za vojno pripisuje 28 odstotkov vprašanih.

Vzorec 504 anketirancev

Raziskavo so opravili med 17. in 21. marcem na vzorcu 504 anketiranih v okviru spletnega panela Jazvem.si. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja, navaja Valicon.