V študiji, izvedeni že leta 2019, so slovenski LGBT-dijaki poročali o svojih izkušnjah z diskriminacijo v šolah. Rezultati raziskave so pokazali, da 11,1 odstotka LGBT-dijakov ne namerava končati srednješolskega izobraževanja.

Dijaki, ki so bili med svojim izobraževanjem deležni manj napadov in opazk zaradi svoje spolne usmerjenosti, bodo po rezultatih študije bolj verjetno nadaljevali šolanje kot tisti, ki so bili pogosto tarča napadov.

Vsak četrti sodelujoči LGBT-dijak poroča, da v šoli pogosto sliši homofobne opazke. Ob tem je le 12,8 odstotka sodelujočih dejalo, da je šolsko osebje ob homofobnih opazkah vedno ali skoraj vedno posredovalo, 53,9 odstotka anketiranih poroča, da šolsko osebje nikoli ni posredovalo, 33,2 odstotka dijakov pa je posredovanje šolskega osebja opazilo občasno.

Da so bili odzivi šolskega osebja na prijavo nadlegovanja ali napada neučinkoviti, je presodilo kar 41,3 odstotka LGBT-dijakov. Le 10,7 odstotka dijakov pa meni, da so bili odzivi šolskega osebja na prijavo nadlegovanja ali napada zelo učinkoviti, 48 odstotkov dijakov pa ugotavlja, da je bilo njihovo posredovanje nekoliko učinkovito.

V društvu Legebitra so v izjavi za javnost prav tako opozorili, da homofoben, bifoben, transfoben in seksističen govor ter druge opazke, ki temeljijo na predsodkih, ustvarijo šolsko okolje, ki ni varno in ki lahko privede do tega, da LGBT-osebe ne izpolnjujejo svojih potencialov.

V raziskavi sta sodelovali 602 osebi, stari od 16 do 21 let. Povprečna starost sodelujočih je bila 17,4 leta. Sodelujoči so prihajali iz vseh slovenskih regij.