V letošnjih postopkih izbire varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTV) se je programski svet soočil z vprašanjem varstva osebnih podatkov kandidatov.

Svet je izhajal iz razlag pravnih norm, ki varstvo osebnih podatkov postavljajo nad pravico javnosti dostopati do informacij o kandidatih in na predlog predsednika sveta Mirana Zupaniča v obeh postopkih odločal na zaprtih sejah.

Takšna odločitev ni imela podpore vseh svetnikov, do nje se je kritično izrazil tudi del javnosti, še posebej novinarska skupnost. Zato je programski svet s pripravo današnje konference skušal pridobiti dodatne razlage, na podlagi katerih se bo odločil, ali bo seja, na kateri bo 24. aprila znova izbiral generalnega direktorja, odprta za javnost ali ne.

Zupanič je v razpravi izpostavil, da načelo javnosti tako v zakonodaji kot poslovniku RTV-ja ni absolutno in obstajajo izjeme. Po njegovih besedah mora programski svet zato sam pretehtati med pravico dostopa do informacij javnega značaja in pravico do zasebnosti ter najti pot iz kolizije interesov. Dodal je, da gre pri tem za tehtanje med odtenki, kar je veliko težje od dajanja kategoričnih sodb.

Po besedah svetnice Brankice Petković, ki je tudi vodila razpravo, velja slediti stališču pravnika Andraža Terška, ki ga je programski svet zaprosil za mnenje. V njem se je Teršek izrekel za popolno odprtost sej in poudaril, da pri tem ne vidi nobene dileme. Od informacijskega pooblaščenca pa po besedah Petkovićeve svet ni odbil izrecnega navodila, kako naj ravna, ampak zgolj posredno mnenje.

Pravnik in nekdanji namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek je povzel ključne poudarke nacionalne in evropske zakonodaje ter značilnosti pravne prakse na tem področju. Pri tem je opozoril, da je programski svet z izločitvijo javnosti postavil v neenakopraven položaj kandidate, ki so se želeli predstaviti javnosti. Dodal je, da bi zato dal prednost za javnost odprti seji.

Tudi v. d. pomočnice generalnega direktorja RTV-ja za pravno področje Sabina Muratović je presodila, da so argumenti v korist zaprti seji šibkejši od argumentov, ki govorijo za odprto sejo. Opozorila je, da velja pri tem ločiti med zasebnostjo razpisne dokumentacije in javnostjo predstavitve kandidatov. Spomnila je tudi na interes plačnikov RTV-prispevka, da vedo, kdo se poteguje za vodenje zavoda.

Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare je izpostavila prepričanje v društvu, da mora biti izbira generalnega direktorja RTV-ja javna. Dejala je, da razume skrb predsednika programskega sveta Zupaniča za zasebnost neizbranih kandidatov, a so se po njenih besedah kandidati sami odločili, da stopijo v javni prostor in se s tem odpovedo delu zasebnosti.

"Programski svet ima vse potrebne argumente, da zagovarja javnost izbire generalnega direktorja," je poudarila Staretova. Z drugačnim ravnanjem bi se namreč svetniki po njenih besedah izogibali odgovornosti za javno vodenje RTV-ja. Tudi po mnenju Petkovičeve izločitev javnosti škoduje verodostojnosti svetnikov. Spomnila je, da nihče izmed kandidatov ni vztrajal pri varstvu osebnih podatkov.

Tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) menijo, da varstvo osebnih podatkov ne more biti izgovor za zapiranje sej programskega sveta. "Občutljive osebne podatke je namreč mogoče brez težav prekriti, kar je tudi sicer običajna praksa, ki jo uporablja informacijski pooblaščenec, ko javni interes narekuje razkritje dokumentov, ki vsebujejo tudi občutljive osebne podatke," so sporočili pred konferenco.

Svetnik Ciril Baškovič je v razpravi poudaril, da člani programskega sveta niso predstavniki državnega zbora, ampak so predstavniki javnosti. Po njegovih besedah se je težje zateči k lažem ali polresnicam, če so zadeve razvidne. Svetnica Branka Bezeljak pa je dejala, da bi vendarle veljalo dati prednost ustavni pravici do zasebnosti in zapreti sejo.

Sicer je današnja tematska konferenca naletela na slab odziv zainteresirane javnosti. Prav tako se je je udeležil le manjši del svetnikov. Petkovićeva je še opozorila na rezultate mednarodne primerjave, ki so pokazali, da je programski svet RTV-ja eden najbolj odprtih organov nacionalnih radiotelevizij.