Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je že podpisala pogodbe s 14 izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Spodbudni pa so tudi podatki o upadanju števila brezposelnih invalidov. "Oktobra letos jih je bilo zaposlenih več kot 33.000, v enem letu se je povečalo število zaposlenih za 3.000. Zaposlujejo se v običajnih delovnih okoljih, v invalidskih podjetjih, zaposlitvenih centrih," pravi ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

V zaposlitvenih centrih so najteže zaposljivi invalidi, takšnih je 620. V Zavodu Grunt v Komendi je delo našel tudi Jure. "Psihično motnjo imam, shizofrenijo, to mi pa zelo pomaga, da sem tukaj zunaj z živalmi. Pridem ob 7. in grem domov ob 15. uri. Super se imamo," pravi Jure.

V Gruntu je zdaj 5 zaposlenih invalidov, ki so v službi na kmetiji. Gospodar Matija Zadrgal deli veselje z njimi. "Trije prej niso bili nikoli zaposleni. Ko vidiš njihovo veselje, da dobijo nekaj svojega ... To je treba doživeti!" Zavod Grunt deluje tretje leto, direktor Peter Svetina pa opozarja, da so zaposlitvene možnosti invalidov na podeželju še slabše. "Že od majhnega so delali na kmetiji, zaradi svojih omejitev pa niso bili zmožni vključitve na redni trg delovne sile." Omejitve pri delu na kmetiji ne izstopajo. Pri Zadrgalovih, kjer imajo 120 glav živine in 600 tisoč litrov mleka na leto, imajo tudi svojo sirarno. To pa je nov izziv za zaposlene v Gruntu.

Letošnje geslo: Preoblikovanje v trajnostno in prožno družbo za vse
Razvoj in tehnologija sodobni družbi nudita toliko možnosti, da ne smemo dopustiti, da bi zunaj nje ostale osebe s posebnimi potrebami, so prepričani v vladi. Svet za invalide RS je v poslanici ob mednarodnem dnevu invalidov poudaril, da sta ključnega pomena pri uresničevanju ciljev invalidov dostopnost in sodelovanje. Namen sveta je spodbujati odpravljanje vseh vrst ovir, s katerimi se srečujejo invalidi, denimo ovir v grajenem okolju, prometu, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah in storitvah.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) kot najbolj pereče probleme na invalidskem področju izpostavlja težaven socialni položaj invalidov, so navedli za STA. Pogrešajo celostno invalidsko politiko na državni ravni in strategijo za uresničevanje konvencije ZN-a o pravicah invalidov. Kljub obljubam po njihovem opozorilu še vedno ni niti neodvisnega telesa za nadzor nad uresničevanjem konvencije. Izpostavljajo pa tudi nezadostno e-dostopnost.

"Največje ovire so v napačnih predstavah," je za STA dejala Katrin Modic, ki je po študiju kemijske tehnologije začela delati kot mlada raziskovalka na Institutu Jožefa Stefana. A njeno življenje je usodno zaznamovala bolezen: med podiplomskim študijem je zaradi vnetja možganov oslepela in začela uporabljati voziček. Po njenem mnenju je treba spremeniti napačne predstave o tem, da je drugačnost nekaj slabega. "Ne bo nas strah, če vemo, da kljub temu lahko počnemo stvari, ki nas veselijo," je menila. Prav tako po njenih besedah ne bo strah ljudi, ki živijo skupaj z ljudmi z oviranostmi. "Velikokrat so še v večji stiski," ugotavlja. Prevzamejo namreč skrb za osebe z oviranostmi in jim odvzamejo možnost sodelovanja v družbi, "jih razvrednotijo in naredijo odvisne".