Prihodki so načrtovani v vrednosti 12,54 milijarde evrov, kar je približno milijardo več kot v veljavnem proračunu, zgornja meja odhodkov pa je 14,60 milijarde evrov ali približno 600 milijonov evrov več. Načrtovani primanjkljaj je tako nekaj nad dvema milijardama evrov.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je morala vlada rebalans s spremljajočimi proračunskimi dokumenti pripraviti, ker je ugotovila, da je lani jeseni sprejeti veljavni proračun neuravnotežen in ga ni mogoče uravnotežiti z drugimi ukrepi.

Ob tem je ponovil pojasnila z novinarske konference pretekli petek, da je bilo v proračunu za letos predvidenih približno 330 milijonov evrov proračunske rezerve, a sta prejšnja vlada in DZ s številnimi ukrepi, sprejetih po potrditvi proračuna, ustvarila za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti oziroma nižjih prihodkov.

Z rebalansom se po Boštjančičevih besedah vlada odziva tudi na nepredvidljive gospodarske in javnofinančne razmere, ki izhajajo iz vojne v Ukrajini in posledic na energetskih trgih. Predlog rebalansa tako že vključuje učinke sprejetih in načrtovanih ukrepov za blaženje posledic draginje.

Vlada želi po ministrovih besedah delovati pregledno in financirati obveznosti, ki nastajajo, iz ustreznih proračunskih postavk.

Boštjančič je spomnil, da se je prejšnja vlada lani pripravi rebalansa izognila. Namesto tega je prek javnofinančnega odloka DZ le dvignil zgornjo dovoljeno mejo porabe. Natančnejših pojasnil pri tem, tako minister, ni bilo, edina razlaga so bile povečane potrebe za obvladovanje koronske krize.

Denar tudi iz sklada za okrevanje in odpornost in okoli milijarde evrov kohezijskih sredstev

Vlada želi po Boštjančičevih navedbah ohraniti tudi razvojno naravnanost proračuna in razmeroma visoko raven investicij. Te bodo financirane iz sklada za okrevanje in odpornost, v okviru katerega Sloveniji do konca 2026 pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, obenem pa lahko v tem in prihodnjem letu porabi še približno milijardo evrov kohezijskih sredstev iz obdobja 2014–2020.

Zato je vlada oblikovala dovolj visoko mejo odhodkov, da lahko država, občine, podjetja in drugi upravičenci ta denar uspešno počrpajo. Zgornja meja proračunskih odhodkov je tako določena pri 14,60 milijarde evrov, kar je najvišja predvidena proračunska poraba v času samostojne Slovenije in okoli 600 milijonov evrov več od sprejetega proračuna. Minister je ob tem pripomnil, da morda na koncu poraba ne bo tako visoka.

Prihodki so predvideni v znesku 12,54 milijarde evrov evrov, kar je približno milijardo evrov evrov več kot v veljavnem proračunu. Prihodki so tako precej višji od pričakovanj, pri čemer je minister opozoril, da je to predvsem posledica visoke inflacije in da se bo v nadaljevanju leta ta učinek ob predvidenem ohlajanju gospodarske dejavnosti umirjal.

Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v vrednosti 2,04 milijarde evrov. Primanjkljaj se bo s 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor je bil predviden ob sprejetju sprememb proračuna za leto 2022, z rebalansom znižal na 3,6 odstotka BDP-ja, so navedli na finančnem ministrstvu.

Boštjančič je pri tem pojasnil, da bodo nekateri resorji dobili več kot v veljavnem proračunu, tisti, ki so ocenili, da ne bodo mogli porabiti vsega, pa manj. A že v petek je strnil, da nihče ne bo dobil manj, kot je želel oziroma je sposoben porabiti.

Odziv na kritike fiskalnega sveta

Minister se je odzval tudi na kritike fiskalnega sveta, da namerava vlada povečanje letošnjih proračunskih prihodkov na račun visoke inflacije porabiti za večjo porabo, in ne za zniževanje dolga, in da se bo z uresničitvijo napovedanega dviga dovoljene porabe nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, "ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno".

Kot je dejal, letos v nasprotju z opisano prakso prejšnje vlade sledijo vsem zakonsko določenim postopkom. Obrazložitev rebalansa je tako na 40 straneh, zato "težko sprejme kritiko", da so netransparentni. Znova je tudi zanikal, da gre za pretirano trošenje, saj gre za tehnični rebalans, ki ob novi oceni prihodkov prilagaja proračun obveznostim, nastalim od sprejetja veljavnega dokumenta.

Ni pa želel minister podrobneje govoriti o pripravi predloga sprememb proračuna za 2023 in proračuna za 2024. Po njegovih besedah poteka intenzivna in naporna zadnja faza pogovorov in usklajevanj s proračunskimi uporabniki. Boštjančič računa, da bodo dokumenti prihodnji teden usklajeni na ravni vlade, nato sledi usklajevanje na ravni koalicije. V DZ bodo vloženi do konca septembra, je zagotovil.

Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o izvajanju proračunov za leti 2022 in 2023, ki bo omogočila nemoteno izvrševanje letošnjega proračuna. Predlagana novela po navedbah ministrstva vključuje manjše spremembe. Med drugim spreminja obseg dopustne zadolžitve države za letošnje leto ter povečuje obseg poroštev za domače pravne in fizične osebe oz. posredne uporabnike proračuna in nefinančne družbe v pretežni lasti države, ki proizvajajo električno energijo in jo prodajajo prek borz, ter podjetjem, ki dobavljajo v Sloveniji zemeljski plin, so navedli.

Vlada je določila tudi besedilo sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 v delu, ki se nanaša na leto 2022. Zgornja meja izdatkov sektorja država se bo povečala na 27,38 milijarde evrov, primanjkljaj pa se bo znižal na 3,9 odstotka BDP-ja. Najvišji obseg izdatkov lokalnih enot sektorja država se bo povečal na 2,80 milijarde evrov, zgornja meja izdatkov zdravstvene blagajne se bo povečala na 4,1 milijarde evrov, pokojninske blagajne pa na 6,74 milijarde evrov.