Za mizo so se usedli predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade ter nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi in svežnju treh zakonov: zakona o malem delu (ZMD), zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ter zakon o urejanju trga dela. Vsi trije bodo kljub nasprotovanju sindikatov prihodnji teden poslani v nadaljnjo obravnavo.

Vlada: Socialna pravičnost ima osnovo v vzdržnosti socialnega sistema
Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da so v nasprotju z decembrom lani, ko je vlada šla "na roko sindikalni strani" z zakonom o minimalni plači (ZMinP), tokrat tehtnico nagnili bolj na delodajalsko stran. Vzrok za večjo naklonjenost delodajalski strani je bil po Pahorjevih besedah nujnost, saj da je za socialni mir potrebna tudi "vzdržnost socialnega sistema".

Pritrdil mu je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in predstavil predloge vlade. Po novem naj bi starejši od 55 let z vsaj 25 leti delovne dobe ob morebitni brezposelnosti imeli dodaten mesec prejemanja nadomestila za brezposelnost. Predlog je dobil podporo vseh socialnih partnerjev. Burne odzive pa je povzročil predlog vlade o postopnem znižanju odpravnin. Tisti, ki trenutno kot odpravnino prejemajo tretjino letne plače za vsako leto dela, bi po vladnem predlogu dobivali četrtino, z enoletnim odlogom pa bi se to znižalo še na petino letne plače.

Olja na ogenj je prilil tudi dodaten razred podjetij v zakonu o malem delu. Po novem bi podjetja z več kot 100 delavci dobila tudi podvojeno kvoto ur za malo delo. Po prejšnjem predlogu bi vsak zaposleni po ZMD-ju lahko oddelal 1.440 ur letno, po novem pa kar 2.880, kar lahko ponazorimo s 120 delovnimi dnevi. Pod pritiskom sindikalne strani je Svetlik prišel do popravljenega predloga, in sicer da bi podjetja z več kot 1.250 delavci pod določenimi pogoji (sezonsko delo ipd.) zaprosila ministrstvo za povečanje kvote ur malega dela. Ministrstvo bi lahko tako vlogo odobrilo le s posvetovanjem z Ekonomsko-socialnim svetom.

Po Svetlikovih besedah naj bi v tem primeru uvedli okrepljen inšpekcijski nazdor. Sprememba je napovedana tudi pri koncesijskih dajatvah, te naj bi se potem stekale v poseben sklad pod nadzorom ministrstva za delo, "upravičenci pa bodo dobivali sredstva iz tega sklada, kar bo omogočilo boljši nadzor nad pretokom sredstev".

Delodajalci: Predlogi vlade so sprejemljivi, a niso še konec sprememb
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole je bil zadovoljen s predlogi in je pozdravil vse predlagane ukrepe, saj "smo v največji krizi v zadnjih 80 letih", ter pozval, naj bodo vsi ukrepi "sprejeti v svežnju ter gredo v parlament". "Postopnost reševanja prinese, da se ne zgodi nič." Zakone naj "sprejmemo take, kot so na mizi, in jih sčasoma izboljšujemo".

Svobodni sindikati: Vlada bo naredila veliko napako!
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je izjavil, da sindikati niso zadovoljni. "Prav v času krize je treba delavca zaščititi, prav v času krize so pomembne določbe delovnega prava," je dejal in dodal, da se s posegi vlade "izvaja nasilje nad delavci".

Ostro je zavrnil kakršno koli poseganje v odpravnine, saj da te blažijo socialno stisko in preprečijo delodajalcem lahkotnost odpuščanja in prisiljo delodajalce, da poiščejo vse mogoče druge načine, da bi vendarle ohranili delovna mesta. Znižanje odpravnin naj ne bi izboljšalo konkurenčnosti, saj, tako Semolič, ta leži v nesposobnosti vodenja, menedžerskih prevzemih in podobnem. Semoličeva sindikalna centrala že od samega začetka nasprotuje tudi malemu delu, saj da bo ta "spodbudil še dodatno zaposlovanje na negotovih oblikah dela". "To bo poceni zaposlovanje, delodajalci ne bodo plačevali ne bolniške, regresov. Delovna mesta, ki so zdaj za nedoločen čas, se bodo delila na mala dela. Mi smo videli, kaj je Evropi to malo delo dalo, katastrofa za standard, socialno varnost zaposlenih, to ni pravi odgovor na krizo na trgu dela."

Pergam: To je katastrofa!
Nezadovoljstvo nad sestankom se je slišalo tudi iz konfederacije sindikatov Pergam, ki jo vodi Dušan Rebolj. Po njegovih besedah so bili na pogajanjih "zelo zelo blizu odgovora", a je prevladala logika Boruta Pahorja, da na prvih pogajanjih "zmagajo sindikati, na drugih delodajalci, na tretjih pa ne vem, kdo", kar pa da ni nikakršen dialog.

V imenu sindikalne centrale je poudaril, da so do današnjih pogajanj podpirali zakon o malem delu, danes pa so mu prižgali rdečo luč, "ker pod takimi pogoji lahko malo delo začne prevladovati na trgu dela". Nerazumno se mu tudi zdi, "da se posega v odpravnine, ker to ne pripomore k nobenemu novemu zaposlovanju in ne vodi k večji konkurenčnosti".

Rebolj izid pogajanj označuje kot rezultat pritiska delodajalcev na vlado, zato bodo v Pergamu namesto dozdajšnjega dialoga odgovorili z lastnimi pritiski in sindikalnim bojem.

To pa ni bila edina tema sestanka socialnih partnerjev.

Malo prostora za pokojninsko reformo
Zadnji vladni predlog predvideva, da bi moški lahko polno pokojnino brez odbitkov dosegli pri starosti 60 let, a le, če bi imeli za seboj 43 let delovne dobe. Na drugi strani bi morale biti ženske stare 58 let in imeti 41 let delovne dobe. Sindikati tudi tega predloga ne sprejemajo in poudarjajo, da jih vlada podcenjuje, delodajalci pa menijo, da je sprejemljiv.

Vroča razprava okoli svežnja treh zakonov o delu je pustila le malo časa za dejansko pokojninsko reformo. Svetlik bo tako predlog reforme obširneje predstavil prihodnji teden. Svetlik je kljub nestrinjanju socialnih partnerjev zatrdil, da bodo pogajanja o pokojninski reformi v večjem delu končana še ta mesec.