Da bo redna uskladitev pokojnin 5,1- ali 5,2-odstotna, je sicer za Večer napovedal že generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež. O tem bo sicer v četrtek odločal še svet zavoda.

Papež je v pogovoru za Večer še zatrdil, da je finančno stanje pokojninske blagajne dobro. Zavarovancev je bilo avgusta lani po njegovih besedah prvič več kot milijon, razmerje med upokojenci in zavarovanci pa se je izboljšalo in znaša 1:1,57. To statistično pomeni 1,57 zavarovanca na enega upokojenca.

V povezavi z napovedano pokojninsko reformo je dejal, da bi bilo zelo nenavadno, če vlada sploh ne bi dala na mizo predloga za podaljšanje pokojninske dobe. Pogoji se lahko po njegovem pojasnilu zaostrujejo tudi z daljšimi prehodnimi obdobji, denimo namesto podaljševanja za tri mesece na leto samo za dva meseca na leto. "Pa morda ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali pozneje," je dejal. Brez tega po njegovi oceni ne bo šlo.

Smiselno pa bi se mu zdelo, da bi se ljudje lahko kljub temu upokojevali tudi z manj pokojninske dobe. Denimo s 35 ali 38 leti pri starosti 65 let. "Seveda z nekoliko nižjo pokojnino, ki bi jo sicer dobili za 42 let pokojninske dobe ali pri 67 letih starosti," je opomnil.

Ob zahtevah za večjo vdovsko pokojnino, ki zdaj znaša 70 odstotkov pokojnine po umrlem zakoncu, pa je spomnil na svoj predlog, da bi upokojencu ob smrti partnerja, s katerim sta živela skupaj in sta oba prejemala samostojno slovensko pokojnino, pripadla vsaj zagotovljena pokojnina, torej 650 evrov.

To je po njegovem mnenju ena od možnosti, kako začeti reševati pereč problem predvsem starejših žensk, ki ostanejo same z nizkimi pokojninami in so najbolj izpostavljene tveganju revščine. S tem bi pomagali približno 10.000 vdovam in nekaj vdovcem.

Gibanje Svoboda poudarilo skrb za upokojence

Okoli petodstotno uskladitev pokojnin so sicer v sporočilu za javnost napovedali tudi v Gibanju Svoboda. Ob tem so spomnili na ukrepe, ki so že bili izvedeni za pomoč različnim skupinam, tudi upokojencem. Navedli so regulacijo cen električne energije, znižanje davka na dodano vrednost na energente in oblikovanje variabilnega dela cene toplote daljinskega ogrevanja v krajih, kjer so bile cene za gospodinjstva nevzdržne. Spomnili so na enkratni energetski dodatek, do katerega so bili upravičeni prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, kar vključuje tudi upokojence. Novembra in decembra 2022 pa so bile vsem upokojencem izplačane za 4,5 odstotka višje pokojnine, dvig oskrbnin v domovih za starejše pa je bil omejen na največ 4,5 odstotka.

V Gibanju Svoboda so sicer začeli v okviru stranke ustanavljati tudi seniorsko organizacijo, da bodo starejši dobili dodatno priložnost za sodelovanje pri oblikovanju politik stranke, so še zapisali v sporočilu za javnost.