Udeležba na predčasnem glasovanju po dveh nekoliko nižja kot ob prvem refeendumu. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Udeležba na predčasnem glasovanju po dveh nekoliko nižja kot ob prvem refeendumu. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Trasa drugega tira
Da bi zakon padel, mora proti glasovati petina vseh volilnih upravičencev. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Awacs
Najvišjo udeležbo sta imela referenduma o vstopu v Nato in Evropsko unijo. Foto: Reuters

Po včerajšnjih 3037 oddanih glasovnicah prvi dan (na prvem referendumu 2541) je danes volišča obiskalo 5087 oseb. Skupaj je v dveh dneh po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovnice oddalo 8.378 volivk in volivcev oziroma 0,49 % vseh volilnih upravičencev. Ob prvem glasovanju se je v dneh pred 24. septembrom glasovanja udeležilo 8378 ljudi.

Predčasno glasovanje napoveduje nizko udeležbo
"Volilna udeležba v prvih dveh dneh predčasnega glasovanja na ponovnem glasovanju ne odstopa bistveno od prvotnega. Je skoraj identična," je kratko ocenil direktor Službe Državne volilne komisije Dušan Vučko. Za primerjavo: na referendumu o Zakonu o zakonski zvezi leta 2015 je v dveh dneh predčasno glasovalo 15.796 volivk in volivcev oziroma 0,92 % vseh volilnih upravičencev.

Za padec zakona vsaj 340 tisoč glasov proti
V nedeljo bo tako okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo, ali bomo drugi tir v Sloveniji gradili po sprejeti zakonodaji. Da bo pobudnikom referenduma, ki zakonu nasprotujejo, uspelo, mora na volišča priti najmanj okoli 340 tisoč volilnih upravičencev, ki morajo glasovati proti. Če ta kriterij ne bo izpolnjen, referendum ne bo uspel in rezultat ne bo pomemben.

Soočenje pred ponovljenim referendumom o drugem tiru pripravljamo nocoj na Prvem programu nacionalne televizije. Poglede na zakon o gradnji drugega bo pojasnilo 26 prijavljenih udeležencev. Metod Dragonja (2TDK), Anica Bidar (Civilna iniciativa Resnična resničnost), Marko Golob (Društvo za usposabljanje državljanov SLOGA), Bojan Cerkovnik (DRI, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o.), Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija), Janez Kunc (Glas za otroke in družine), Gašpar Gašpar Mišić, dr. Matej Tašner Vatovec (Levica), Miha Jazbinšek, Janko Sever (Krajevna skupnost Črni Kal), Blaž Svetek (Naprej Slovenija), Boštjan Tavčar (Piratska stranka Slovenije), Dimitrij Zadel (Luka Koper), Zvonko Lah (Politična stranka Andrej Čuš in Zeleni Slovenije), Andrej Magajna (Novi socialni demokrati), Sabina Mozetič (Mestna občina Koper), Mirko Slosar (Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti), Ljubo Žnidar (Slovenska demokratska stranka), Dušan Mes (Slovenske železnice), Jan Škobrne (Socialni demokrati), Zmago Jelinčič (Slovenska nacionalna stranka), Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), dr. Miro Cerar (Stranka modernega centra), Janko Veber (Stranka Sloga) in Vili Kovačič. Oddajo bo vodila Vida Petrovčič. Začnemo ob 20. uri.

Najslabše o zakonu o pokrajinah
Ob prvem glasovanju je proti zakonu glasovalo 162.596 volivcev. Referenduma se je septembra udeležila vsega petina volilnega telesa (352.151 volivcev ali 20,25 odstotka). V dobri dvajseterici dosedanjih referendumov v zgodovini Slovenije se je tako uvrstil pri samem dnu lestvice; slabše od njega so bila obiskana samo še ljudska glasovanja o RTV Slovenija leta 2010 (14,78 odstotka), o arhivih leta 2014 (11,74 odstotka) in o pokrajinah leta 2008 (10,98 odstotka).

Najbolj množično so se sicer slovenski volivci udeležili referendumov o EU-ju (60,44 odstotka) in Natu (60,43 odstotka) leta 2003, o zavarovalnicah leta 2007 (57,98 odstotka), o arbitražnem sporazumu leta 2010 (42,66 odstotka) in referendumskega trojčka o pokojninskem zavarovanju (40,46 odstotka), delu na črno (40,44 odstotka) in arhivih (40,42 odstotka) leta 2011.