Ustavni sodniki pa so začeli obravnavo pritožbe Vilija Kovačiča na sklep DVK-ja, s katerim je ta za datum glasovanja določil 13. maj.

Vlada je ob zavrnitvi Kovačičeve prošnje poudarila, da v skladu z veljavno zakonodajo ne sme financirati niti lastne kampanje niti kampanje drugih. V uradu vlade za komuniciranje so ob tem poudarili, da je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakona o volilni in referendumski kampanji v delu, ki se nanaša na vlado kot organizatorja referendumske kampanje, ne pa tudi določb zakona, ki govorijo o financiranju referendumske kampanje.

V odgovoru, ki ga je vlada posredovala tudi Kovačiču, so pojasnili, da lahko organizator referendumske kampanje pridobiva prispevke za referendumsko kampanjo od fizičnih oseb in od pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička. "Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati referendumske kampanje," so povzeli zakon in poudarili, da vlada oz. ministrstva in službe kot državni organi torej ne smejo in niti ne morejo nameniti sredstev organizatorjem referendumske kampanje.

Kovačič želel 96 tisoč evrov
Kovačič je na vlado sicer naslovil pobudo, da mu za financiranje ponovljene kampanje nameni dobrih 96.000 evrov, s čimer bi po njegovem mnenju "izravnali teren" pred ponovnim glasovanjem. Vlada si je namreč lani za financiranje referendumske kampanje namenila 97.000 evrov, kar je bil nazadnje tudi razlog za razveljavitev septembrskega izida.

Medtem si Kovačič prizadeva tudi, da bi ponovljeno glasovanje na referendumu izvedli skupaj z državnozborskimi ali jesenskimi lokalnimi volitvami, saj bi tako po njegovih besedah glasovalo več ljudi. S pobudo o združitvi datumov se je obrnil tudi na predsednika Boruta Pahorja, a so v njegovem uradu pojasnili, da tokrat volitev v nobenem primeru ni mogoče razpisati hkrati z referendumom.

Ustavno sodišče odloča o datumu
V Pahorjevem uradu so pojasnili, da mora predsednik republike ob določitvi datuma glasovanja na volitvah v DZ spoštovati določbe ustave, zakona o volitvah v DZ in poslovnika DZ-ja, ki natančno odrejajo, kako se določijo roki tako rednih kot tudi predčasnih volitev v DZ. Poleg sklepa volilne komisije Kovačič na ustavnem sodišču izpodbija tudi dele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki govorijo o rokih, v okviru katerih se lahko določa datum referenduma. O tem, do česa se bo ustavno sodišče danes opredeljevalo, predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat v sredo ob predstavitvi lanskega dela sodišča ni govorila, saj gre za odprto zadevo.

Kovačič se je zoper sklep DVK-ja pritožil tudi na vrhovnem sodišču, vendar je to pritožbo zavrglo, ker nima pooblastila za presojanje ustavnosti in zakonitosti določitve datuma glasovanja na referendumu.